Udeleženci generalnega zasedanja škofovske sinode so imeli v torek tretjo generalno skupščino. Popoldne ob 16.30 pa so se zbrali pri delu po skupinah. Na ta način se bodo srečevali do četrtka popoldne. Osrednje tematike, ki so prišle v ospredje v dosedanjih govorih, so bile predstavljene na poročanju, ki ga je vodil p. Federico Lombardi, tiskovni predstavnik Svetega sedeža. Novinarjem sta bila za vprašanja na razpolago nadškof Paul-André Durocher, nekdanji predsednik Kanadske škofovske konference, in nadškof Claudio Maria Celli, predsednik komisije za informiranje med sinodo, sicer pa predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja.

Danes dopoldne udeležence sinode nagovoril tudi papež

Na začetku današnje generalne skupščine je sinodalne očete in ostale udeležence zasedanja najprej nagovoril generalni tajnik sinode, kardinal Lorenzo Baldisseri. Ker se sinode letos mnogi udeležujejo prvič, je pojasnil metodologijo sinode in delo po skupinah. Zatem je zbrane v sinodalni dvorani nagovoril še papež Frančišek. Izpostavil je pomembnost dela v majhnih skupinah, kjer bo tudi nastajal sklepni dokument sinode. Dejal je, da so te skupine konstruktivne, pozitivne in pomembne. Papež je spomnil, da so trije temeljni dokumenti zadnje sinode, ki je potekala leta 2014, dva njegova govora, na začetku in na koncu sinode, ter sklepno poročilo (Relatio Synodi). Frančišek je izpostavil, da sta prejšnja in sedanja sinoda v popolni kontinuiteti. Poudaril je, da se katoliški nauk o zakonski zvezi  ni spremenil in se o tem med zadnjo sinodo niti ni razpravljalo. Nauk o zakonu kot ga poznamo ostaja v veljavi. Opozoril je še, da delo sinode ne sme zveneti, kot da je edini problem pristopanje k obhajilu ločenih in ponovno poročenih. Po Frančiškovih besedah je treba upoštevati raznovrstnost in širino problemov in vprašanj, o katerih se bo razpravljalo v sinodalni dvorani in o katerih govori tudi delovno gradivo Instrumentum Laboris.

O čem je tekla beseda?

V sinodalni dvorani je do sedaj govorilo 72 sinodalnih očetov. Spomnimo, da so se razprave vsebinsko nanašale na prvi del Instrumentum Laboris, ki v ospredje postavlja izzive o družini. Izpostavljene so bile družbeno-kulturne spremembe današnje dobe, jezik Cerkve, spremljanje krščanskih družin, težke družinske razmere.

Sinodalni očetje so izpostavili pomembnost cerkvenega nauka o zakramentu zakona ter tudi zmožnost Cerkve, da vidi pozitivne elemente v sodobni družbi. Slišalo se je poziv k evangelizaciji, ki ima marijanski priokus in ki pri iskanju novih oblik spremljanja družine zna povezati nežnost in sprejemanje. V svetu, kjer se vse odvija naglo in instinktivno, si Cerkev mora prizadevati spremljati družino na poti, ki je sicer dolga, a vodi v največjo srečo, to je k uresničitvi Božjega načrta. Cerkev mora zato razmišljati tudi o novem jeziku,  s katerim se bo mogoče zoperstaviti ideološkemu besednjaku, ki napada družino in zakon.

V govorih je bila izpostavljena tudi pomoč zakonskim parom pri rasti in zorenju v veri in zakonu. Pare je torej treba spremljati tako pred kot po poroki.

Mladim je treba pomagati odkriti lepoto ljubezni in globino odnosa med ljubeznijo in zakonom.

V sinodalni dvorani se je govorilo o povezanosti med družino in njenim poslanstvom: pričevanje misijonarskih družin je za življenje Cerkve nenadomestljivo. Izražena je bila potrebo po boljši formaciji na tem področju. O družinski pastorali na splošno je bilo rečeno, da mora biti močnejša, bolj izvorna in trajna, da bo tako postala resnična pastorala življenja. Pomembno je opogumljati družine, naj nikoli ne izgubijo upanja, kajti Bog je vedno z njimi.

Beseda je tekla o družinah, ki živijo v težkih razmerah. Poudarjeno je bilo, da je Cerkev prijateljica, ki spremlja, je mati in učiteljica, ki rešuje, ne sodi in ne obsoja. Veliko družin se sooča tudi s problemom revščine, h kateremu je treba pristopiti s strani celotne skupnosti, tako da bodo družine lahko postale aktivne v preoblikovanju družbe. Družina je tudi šola solidarnosti, ne smatra se je za zgolj ekonomsko celico, ampak je otok krščanskega življenja, je domača Cerkev.
Sinodalni očetje so spregovorili o problemu nasilja, pri čemer so bila izpostavljena mnoga krščanska dekleta, ki so ugrabljena in posiljena ter tako zaznamovana za vse življenje. Kot oblika nasilja je med drugim bilo navedeno otroško delo. Razprave niso zaobšle vprašanja beguncev in migrantov, ki so pogosto prisiljeni zapustiti svoje domove in se napotiti v druge države. Tem je pomembno zagotoviti ustrezno pastoralno oskrbo. Izpostavljene so bile še naslednje tematike: zakonci brez otrok, vloga starih staršev v družini, mešani zakoni in medverski dialog, osebe s homoseksualnimi nagnjenji. O slednjih je bilo rečeno, da so del Cerkve, pri tem pa poudarjeno, da zakon ostaja zakramentalna zveza med enim moškim in eno žensko, ki je temelj družine.

Več:

Slovenski Radio Vatikan