V letošnjem letu obeležujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti slovitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je ustvaril Ljubljano, kot jo poznamo danes. Obletnici bomo obeležili z različnimi dogodki, ki bodo potekali skozi celo leto.

Najpomembnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik je pomembno zaznamoval tri evropske prestolnice: Dunaj, Prago in rodno Ljubljano. Tu je ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in s svojim prepoznavnim jezikom arhitekture večnosti, »architecture perennis«,za katero ga je navdušila antična umetnost, v veliki meri uresničil svojo vizijo o preoblikovanju mesta v narodno prestolnico. Po raznolikosti in obsegu ustvarjenega ga uvrščamo med najpomembnejše ustvarjalce 20. stoletja.

O delu Jožeta Plečnika je bilo napisanih veliko knjig. Pred desetletji so se raziskovalci  ukvarjali predvsem s tem, ali jim bo sploh uspelo najti vse Plečnikove arhitekture. Andrej Hrausky, poznavalec del arhitekta Plečnika pravi, da je sedaj čas, dase začnemo ukvarjati s tem, kaj je arhitekt mislil.

Plečnikova dela spadajo na Unescov seznam svetovne dediščine, njegova duhovnost pa na oltar

Pred dnevi je za 3. program Radia Slovenija o sodelovanju Slovenije in Češke za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam kulturne dediščine spregovoril Andrej Hrausky. Slovenija in Češka namreč sodelujeta pri pripravi projekta nominacije stavbnih in urbanističnih del Plečnika za vpis na Unescov seznam. Gre za zahteven projekt v katerem je Češka opravila celotno evidentiranje Plečnikove zapuščine, Slovenija pa le polovico. razlog naj bi bil v pomanjkanju sredstev. Zaradi tega smo za Češko stran neresni in neodgovorni, sploh ker je bil Plečnik Slovenec. Hrasky je poudaril, da je težava tudi v tem, da na Unescovem seznamu prevladujejo vpisi iz Evrope, zato se druge države upirajo novim vpisom evropskih spomenikov. In zato se tudi postavljajo vsako leto večje prepreke, je dejal ter izrazil obžalovanje, da Slovenija Plečnika ni vpisala na seznam pred desetletjem, ko bi to bilo laže. Obenem je posvaril, da bolj ko bo odlašala, manj bo možnosti, da ji bo to uspelo.

Plečnikov duhovni odnos do Boga in ljudi ima za slovenski narod izjemno sporočilno vrednost. Zato se je ob petedesetletnici njegove smrti pojavila pobuda o njegovi beatifikaciji. Takrat so se proti temu ostro oglasili ustvarjalci »javnega mnenja«, ki so katoličanom očitali, da si želimo Plečnika s tem prisvojiti in mu odvzeti vsenarodni pomen.

Ob šestdesetletnici smrti Jožeta Plečnika, velikega Slovenca in svetniškega človeka imamo zopet priložnost, da mu postavimo duhovni spomenik na oltarjih po naših cerkvah. S tem bomo Slovenci pokazali, da smo ponosni na svoje prednike in katoliško vero, ki je navdihnila velike stvaritve  v zgodovini našega naroda.