Nekoč smo se vsi strinjali, da se moški in ženske med seboj razlikujejo, da so videti različno, da se različno obnašajo in da tudi različno mislijo. Danes LGBT aktivisti in agresivne feministične sociologinje skušajo na vsak način "ukiniti razlike med spoloma" - tudi biološke - in ljudi prepričati, da so moški in ženske drugačni predvsem zaradi okolja, vzgoje, družbe. Tudi, da so moški in ženski možgani veliko bolj podobni kot mislimo, če ne že enaki. 

Zakrknjena feministka Milica Antič Gaber, sicer redna profesorica na Filozofski fakulteti, je na nedavni okrogli mizi o Moškosti dejala, da so znanstveniki v preteklosti preučevali samo moške možgane in da so raziskave pomankljive, dokazov premalo, ugotovitve raziskav pa so po njenem "nategnjene". S takšnim načinom govorjenja sama "nateguje" nevedne študentke in študente, ki se ji pustijo "nategniti" najbrž zaradi doktorskega naziva, strahospoštovanja in želje, da bi bili moderni, sodobni in v "sozvočju s časom".

Profesorica Margaret M. McCarthy na oddelku za fiziologijo in farmakologijo na medicinski fakulteti (University of Maryland School of Medicine), ki je predavala tudi v Sloveniji razlaga, da lahko pri živalih določimo, koliko na oblikovanje, vzdrževanje in funkcionalno pomembnost spolnih razlik v možganih vpliva narava in koliko vzgoja. "Spolne razlike v možganih se pojavljajo v številnih velikostih, oblikah. Najbolj jasne razlike med samci in samicami so – ne presenetljivo – tiste, ki so neposredno pomembne za razmnoževanje. Nevronske podpore, ki nadzirajo spolno obnašanje in nadzirajo delovanje spolnih žlez, se vzpostavljajo v občutljivem razvojnem obdobju, ko se z različnim hormonalnim okoljem ustvarjajo moški in ženski osebki."

Ko so dali šimpanzom na izbiro igrače, so samice posegle po punčkah in celo preverile kakšen je spol lutke. Šimpanzji samci pa so izbrali avto. Povsem enake rezultate je dal tudi eksperiment, ki so ga izvedli na Norveškem z nekaj mesecev starimi dojenčki. 

Odločilni za razlike pa so HORMONI. Precejšen napredek je bil narejen pri odkrivanju celičnih mehanizmov zgodnjih organizacijskih učinkov testosterona in njegovega metabolita estradiola, ki določata delovanje telesa in obnašanje v odraslosti. Ti mehanizmi so zelo natančno urejani v posameznih delih možganov in vplivajo na celično smrt, rast aksonov in oblikovanje sinaps, končni rezultat pa so možgani, ki so kombinacija različne stopnje moškosti in ženskosti. Raziskave razvoja sistemov, ki nadzirajo razmnoževanje, so pomembne za razumevanje razmnoževanja samega, nudijo pa tudi vpogled v bolj subtilne spolne razlike, ki so povezane z mišljenjem, čustvovanjem, socialnim vedenjem in tudi relativnim tveganjem za nevrološka obolenja in duševne bolezni.

Trikrat več dečkov kot deklic ima diagnozo avtizma in disleksije, kar 10x več jih ima hiperaktivne motnje (ADHD) in čeprav bi mnogi želeli to pripisati družbenim dejavnikom, gre v resnici za doprinos biologije. Nasprotno pri motnjah hranjenjenja daleč prednjačijo dekleta, kar 13:1 jih ima anoreksijo in 3:1 bulimijo. Tudi tesnobe in depresije so enkrat pogostejše pri ženskah. 

Oglejte si zanimivo predavanje strokovnjakinje tukaj.