Naše osnovnošolke in osnovnošolci veselo uživajo počitniške dneve. In prav je tako, saj po napornem šolskem letu, polnem uspehov in padcev, veselja in razočaranja, je prišel čas, da se oddahnejo. Njihove nagrade za opravljeno delo -spričevala - so bila različna, saj je vsak otrok svojstveno bitje in vsak ima skrite talente. Ali pa so jih straši in šola uspeli aktivno in uspešno razvijati, to pa je posebno vprašanje.

Da z našo osnovno šolo, od uvedbe devetletne OŠ, mnogi starši, učitelji in strokovnjaki niso zadovoljni, nam je znano. V vseh teh letih se je o problemih in napakah veliko pisalo, govorilo na okroglih mizah,a zadeve se ne premikajo v pozitivno smer. Slabe rezultate smo že pridelali,naši osnovnošolci so že nekaj let, po mednarodnih raziskavah,zelo slabi na področju pismenosti. Temu se ni potrebno čuditi, saj v osnovni šoli dajemo mnogo premalo pomena pisanju z roko, širšemu pisnemu odgovarjanju, razumevanju prebranega.Kopica delovnih zvezkov je naredila veliko škodo pri kvaliteti pridobivanja znanja.

Zaradi prevelikega števila odličnih učencev, smo pred leti ukinili splošni učni uspeh. To je bila velika napaka. Res pa je, da se kriteriji ocenjevanja od šole do šole zelo razlikujejo. To bi bilo potrebno  v okviru dodatnega izobraževanja učiteljev bolj poenotiti.

Ukinili smo ocenjevanje vedenja. Katastrofa! In s kakšnimi disciplinskimi problemi se srečujejo v naših OŠ, kjer smo dopustili preveliko demokracijo, ki je ponekod prerasla v anarhijo in kaos.Učiteljem smo odvzeli ugled in avtoriteto. Otrokove pravice so prerasle dolžnosti in odgovornosti.

Vse preveč je pisnega preverjanja, prepogosti testi znanja. Poudarka na lepi in lični pisani besedi že zdavnaj ni več, na urejen zvezek tudi ne. Kje so časi, ko smo imeli pri vsakem pisnem izdelku ocenjeno DELO in OBLIKO. Pa to ni bilo tako napačno. Učenci so imeli urejene zvezke, ki smo jih ob zaključku šolskega leta razstavili.

Tudi na pravilno in lepo slovensko beseda polagamo premalo pozornosti.Mnogo  večji pomen pripadnosti slovenskemu jeziku, pripadnosti naši lepi domovini, dobrim medsebojnim odnosom bi morali v tem obdobju vcepiti v naše mlade ljudi, da bodo res postali zavedni in aktivni državljani.

Naša celotna osnovna šola je potrebna ene temeljite analize in odpravi velikega balasta in postavitvi jasnih temeljev, na katerih bomo lahko oblikovali celostno oseb.In kdo bo to storil. Zdajšnje ministrstvo prav gotovo ne!

Pred dnevi sem dobila na vpogled spričevalo prvošolčka iz ene hrvaške osnovne šole. Zanimiva primerjava z nami. V prvem razredu imajo obvezni tuj jezik - angleščina. Imajo opisno ocenjevanje vedenja, imajo splošni učni uspeh, med izbirnimi predmeti imajo npr. tudi verouk in župnik pride v šolo poučevati izbirni predmet. Tudi pohvala, ki jo je dobil ta učenec za odličen uspeh in vzorno vedenje od učiteljskega zbora.

Ob zaključku naj povem le to, da je z reformami potrebno delati preudarno in visoko strokovno, da se ne zgodi , da so rezultati reforme slabši od prejšnjega stanja. Hočem povedati, da tudi naša 8-letna osnovna šola ni bila tako slaba, da jo je bilo potrebno tako na horuk reformirati. Sedaj imamo šolo, s katero v večini nismo zadovoljni. Po mojem prepričanju generacijam otrok, ki jo obiskujejo, s to reformo ni bila narejena nobena usluga. Pa bi jim morala biti, saj: Za otroke gre! - tudi v šoli!

Angelca Likovič