Na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so objavili nova merila za upokojevanje. Preberite si kdo in pod kakšnimi pogoji se lahko upokojite...

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnitve določene starosti in zavarovalne, pokojninske oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se v prehodnem obdobju razlikujeta glede na spol zavarovanca. Predpisane so tri različne možnosti in sicer:

Za ženske:

Za moške:

Kot pokojninska doba brez dokupa se štejejo obdobja obveznevključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, brez dokupa pokojninske dobe (ne šteje se npr. skrb za otroka v prvem letu starosti, če starš v tem času ni bil zavarovan, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje itd.).

II. ALI JE MOŽNA UPOKOJITEV PRI NIŽJI STAROSTI?

Pravico do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih pridobiti tudi pri nižji starosti. Predpisane starosti je mogoče znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno;

2. služenja obveznega vojaškega roka;

3. zaradi vstopa v obveznopokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti;

4. dela na za zdravje škodljivih delovnih mestih, na katerih se je zavarovancemštela zavarovalna doba s povečanjemali so bili do takega štetja upravičeni, ker so delali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni bilo mogoče uspešno opravljati;

5. osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile te osebe do 31. 12. 2000 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, nato pa do prištete dobe.

a) Znižanje zaradi skrbi za otroke

Znižanje starosti zaradi skrbi za otroke je odvisna od njihovega števila in znaša:

Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva. Znižanje starosti ni neomejeno, temveč so določene spodnje meje.

Na tej podlagi se lahko znižujeta le dve od možnih starosti, predpisanih za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Če sta ženska oziroma moški dopolnila 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima na tej podlagi računa znižanje od starosti 65 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 61 let. To pomeni, da se jima lahko starost zniža največ za 48 mesecev! Tako bi na primer: ženska oziroma moški (če je upravičen do znižanja), ki je dopolnil(a) navedeno pokojninsko dobo brez dokupa in ima enega otroka, uveljavil(a) pravico do starostne pokojnine pri 64 letih in 6 mesecih starosti, z dvema pri 63 letih in 8 mesecih starosti, pri treh 62 letih 10 mesecih itd.

V primeru, da je ženska dopolnila 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, se ji na tej podlagi računa znižanje od starosti 58 let 4 mesece, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 56 let. Starost se ji v tem primeru lahko zniža največ za 28 mesecev! Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se računa znižanje od starosti 58 let in 8 mesecev, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 58 let. Starost se mu lahko zniža za 8 mesecev!

b) Znižanje zaradi obveznega služenja vojaškega roka

Znižanje starosti znaša dve tretjini časa obveznega služenja vojaškega roka. Uveljavlja ga lahko le moški. Možni sta znižanji dveh predpisanih starosti.

Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu računa znižanje od starosti 65 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 63 let. Znižanje lahko znaša največ 24 mesecev!

V primeru, da je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu računa znižanje od starosti 60 let, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 58 let. Tudi v tem primeru lahko znaša znižanje starosti največ 24 mesecev!

a) Znižanje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti

Znižanje obsega ves čas trajanja zavarovanja pred dopolnitvijo navedene starosti. Uveljavljata ga lahko ženska in moški.

Ženski, ki je dopolnila 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, se računa znižanje od starosti 58 let 4 mesece, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 56 let. To pomeni, da se ji lahko starost zniža največ za 28 mesecev!

Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se računa znižanje od starosti 58 let in 8 mesecev, spodnja meja možnega znižanja pa znaša 58 let. Starost se mu lahko zniža za 8 mesece!

Če so podane različne podlage za znižanje starosti v naštetih treh primerih je vrstni red njihove uporabe naslednji:

Ženski se najprej zniža starost zaradi skrbi za otroke, nato pa še zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Starost, od katere se računa znižanje, je 60 let, pri čemer je potrebnih 40 let pokojninske dobe brez dokupa,spodnja meja možnega znižanja pa je 57 let!

Če je najugodnejša spodnja meja starosti dosežena že ob upoštevanju ene od podlag, se preostale možne ne morejo upoštevati !

Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se najprej opravi znižanje starosti zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato zaradi skrbi za otroke in nazadnje zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Starost, od katere se računa znižanje, je 60 let, spodnja meja možnega znižanja pa 58 let starosti!

Moškemu, ki je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se najprej opravi znižanje starosti zaradi skrbi za otroke, nato pa še zaradi obveznega služenja vojaškega roka. Starost, od katere se računa znižanje je 65 let, spodnja meja možnega znižanja pa 63 let!

Tudi za moške velja že omenjeno pravilo: če je najugodnejša spodnja meja starosti dosežena že ob upoštevanju ene od podlag, se preostale možne ne morejo upoštevati!

c) Znižanje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in prištete dobe

Zavarovancem, ki so bili zaradi dela na zdravju škodljivih delovnih mestih, v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni bilo mogoče uspešno opravljati oziroma osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in slednji od leta 2000 dalje tudi do prištete dobe, se lahko na teh podlagah znižajo predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Znižanje predpisanih starosti znaša toliko mesecev, kolikor jih je zavarovanec pridobil na podlagi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/oziroma s prišteto dobo.

Navedeno pravilo velja tako za zavarovance:

• ki so 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in imeli najmanj 23 let pokojninske dobe (ženske) oziroma 25 let (moški), zaradi česar so bili in so še naprej upravičeni do takega načina štetja zavarovalne dobe, če so ali še naprej delajo na takšnih delovnih mestih,
• ki so bili le do 31. decembra 2000 upravičeni doštetja zavarovalne dobe s povečanjem ter
• ki so bili zaradi osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1999 in/ali do prištete dobe po ZPIZ-1 ali veljavnem zakonu.

Zavarovanci, ki so bili zaradi osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali do prištete dobe, pridobijo pravico do starostne pokojnine pri toliko nižjih predpisanih starostih, kolikor mesecev zavarovalne dobe so pridobili na račun njenega štetja s povečanjem in/ali prištete dobe.

Osebne okoliščine, ki so pogojevale štetje zavarovalne dobe s povečanjem in/ali upravičencu zagotavljajo prišteto dobo so: delovno razmerje ali opravljanje drugega dela s telesno okvaro najmanj 70%, in statusi vojaškega invalida od I. do VI. stopnje, civilnega invalida vojne od I. do VI. skupine, slepega, gluhega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji.

V obdobju, v katerem so bili ti zavarovanci upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, se jim je štelo vsakih 12 mesecev, dejansko prebitih v delovnem razmerju oziroma na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani, za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa so se zmanjšale za eno leto za vsake štiri leta, dejansko prebita na takem delu. Od 1. januarja 2000 dalje pa se takim zavarovancem za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja, starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa znižajo za toliko mesecev, kolikor znaša prišteta doba.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja po drugih podlagah (skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka in vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko le s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje ta pravica v celoti izčrpana in druge nimajo nobenega vpliva.

III. IZPOLNITEV POGOJEV Z DODANO DOBO

Osebi, ki je bila vključena v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, se lahko četrtina obdobja, v katerem je bila vključena v navedeno obliko zavarovanja, upošteva kot dodana doba v pokojninsko dobo, predpisano za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic se taka doba šteje kot pokojninska doba brez dokupa, ki pa nima vpliva na višino odstotka za odmero starostne pokojnine.

IV. OSNOVA ZA ODMERO STAROSTNE POKOJNINE

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. V letu 2014 se jo praviloma izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za zavarovanca najugodnejših zaporednih dvajsetih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Vsako leto jo določi in objavi minister, pristojen za finance.

Povprečna osnova se lahko iz posameznega koledarskega leta upošteva le,če so bili od nje plačani prispevki najmanj za šest mesecev, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe!

Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki od osnov plačani za krajše obdobje od šestih mesecev, v katerem obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V takem primeru se upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katerega obstajajo podatki o osnovah, ki jih je možno upoštevati.

Osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove ne upošteva, ne glede na plačilo prispevkov!

Pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati osnov, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe!

V. IZRAČUN POKOJNINSKE OSNOVE

Pri izračunu pokojninske osnove se zato, da se zagotovi njihova medsebojna primerljivost, osnove iz prejšnjih let zavarovanja preračunajo z valorizacijskimi količniki, ki ustrezajo gibanjem povprečnih plač do koledarskega leta pred uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine.

Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

VI. NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če v letu uveljavitve pravicestarostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske dobe od pokojninske osnove zavarovanca, ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se mu starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Ta znaša 76,5 odstotkov povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Zato jo je potrebno vsako leto na novo določiti.

Najnižja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja 2014, bo znana, ko bo objavljen statistični podatek o povprečni mesečni plači, izplačani v preteklem letu.

VII. NAJVIŠJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če v letu uveljavitve pravicestarostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske dobe od pokojninske osnove zavarovanca, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se mu starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova je štiri krat višja od najnižje pokojninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja 2014, bo znana, ko bo možen izračun najnižje pokojninske osnove.

VIII. VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Slednja služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine.

Višina odstotka za odmero se razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29 odstotkov pokojninske osnove, za moške pa 26 odstotkov. Zavsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ženski prišteje 1,41 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,71 odstotka, za moške pa 0,63 odstotka. Lestvica za odmero starostne pokojnine do 40 let pokojninske dobe z upoštevanjem pokojninske dobe daljše od šest mesecev znaša:

Odmera starostne pokojnine navzgor ni omejena. Čim daljša je pokojninska doba, tem višji je odstotek za njeno odmero!

IX. ODLAGANJE UPOKOJITVE – VIŠJA POKOJNINA

Ženski, ki je dopolnila najmanj:

• 58 let 4 mesece starosti ter 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa

in odložilauveljavitev pravice do starostne pokojnine, se vsako leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi ZPIZ-2, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja ovrednoti tako, da je vsake tri mesece pokojninske dobe brez dokupa vredno 1 odstotek. Eno leto tako odložene upokojitve je namesto 1,41 odstotka vredno 4 odstotke, tri leta pa namesto 4,23 odstotkov kar 12 odstotkov!

Povsem enaka spodbuda velja tudi za moškega, ki je dopolnil najmanj:

• 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

X. IZPLAČILO 20 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Zavarovanec, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovan pri zavodu se, če ostane še naprej v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, na njegovo zahtevo, izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Gre za posebno zakonsko spodbudo za odložitev uveljavitve pravice do starostne pokojnine na poznejši čas po izpolnitvi pogojev zanjo. Do izplačila navedenega zneska je upravičen od prvega dne po vložitvi zahteve.

Tako izplačilo pokojnine je časovno omejeno in sicer do prenehanja zavarovanja ali morebitne uveljavitve delne pokojnine, najdlje pa do dopolnitve 65 let starosti.

XI. IZPOLNJEVANJE POGOJEV PO PREJŠNIH PREDPISIH

Če je oseba izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, lahko to pravico uveljavi tudi po teh predpisih!

Taki osebi se posredno podaljšuje veljavnost ZPIZ-1. Vse do dneva uveljavitve pravice se ji namreč upoštevajo: dopolnjena pokojninska doba, morebitna dodana doba, plače in zavarovalne osnove od leta 2013 dalje, ki jih je mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove, izračunane na podlagi 18 letnega povprečja, dopolnjena starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, kakor tudi zmanjšanji in povečanji starostne pokojnine.

Navedena oseba pa lahko, če izpolnjuje pogoje, uveljavi pravico do starostne pokojnine tudi po predpisih, veljavnih od 1. januarja 2013 dalje.

Oseba, ki je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012 in izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev te pravice po predpisih, veljavnih od 1. januarja 2013 dalje, lahko zahteva izplačilo 20 odstotkov starostne pokojnine, odmerjene po predpisih, veljavnih od 1. januarja 2013 dalje. Uveljavitev takega izplačila pa ima za posledico izgubo pravice do odmere starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012!

Več:

ZGIBANKA - starostna pokojnina 2014