Intelektualna oviranost je imela pomembno vlogo pri trpljenju 21 % evtanaziranih oseb

Raziskovalci so ugotovili, da so nizozemski programi v zadnjih letih evtanazirali sicer zdrave osebe z avtizmom in intelektualno oviranostjo.  Med primeri, ki so jih pregledali strokovnjaki z britanske univerze Kingston, je pet posameznikov, mlajših od 30 let, ki so avtizem navedli kot dejavnik pri odločitvi za zakonito evtanazijo.

"Dejavniki, neposredno povezani z intelektualno oviranostjo in/ali avtistično motnjo, so bili edini vzrok opisanega trpljenja v 21 % primerov in glavni dejavnik v nadaljnjih 42 % primerov," je bilo ugotovljeno v poročilu univerze Kingston o tem vprašanju. V študiji je bilo navedeno, da so zdravniki v številnih primerih ugotovili, da za intelektualno ovirane posameznike "ni možnosti za izboljšanje", ker za njihovo oviranost ni zdravljenja. "Razlogi za prošnjo za EAS [evtanazijo in samomor s pomočjo zdravnika] so vključevali socialno izolacijo in osamljenost (77 %), pomanjkanje odpornosti ali strategij spoprijemanja (56 %), pomanjkanje prilagodljivosti (togo razmišljanje ali težave s prilagajanjem spremembam) (44 %) in preobčutljivost na dražljaje (26 %). V eni tretjini primerov so zdravniki ugotovili, da 'ni možnosti za izboljšanje', saj avtistične motnje in intelektualne oviranosti ni mogoče zdraviti," piše v študiji.

Strokovnjakinja za paliativno oskrbo Irene Tuffrey-Wijne - ena od glavnih avtoric poročila univerze Kingston - je po poročanju agencije Associated Press ugotovila, da so nizozemski zdravniki zakonito ubijali bolnike, ki so sami zaprosili za evtanazijo, ker jim je intelektualna oviranost ali duševno stanje onemogočalo normalno življenje.

Eden od zapisov vključuje primer Nizozemke v tridesetih letih z avtizmom in mejno osebnostno motnjo. Zdravniki so ugotovili, da ji njene težave preprečujejo vzdrževanje odnosov in da je vzpostavljanje stikov z drugimi "pretežko". "Nobenega dvoma ni, da so ti ljudje trpeli," je dejala Tuffrey-Wijne. "Toda ali je takšna družba res dobra s tem sporočilom, da jim ni mogoče drugače pomagati in da je bolje, da so mrtvi?"

Nizozemski psiholog Dr. Bram Sizoo je izrazil zgroženost nad trendom avtističnih mladostnikov, ki iščejo pomoč pri samomoru, in vse večjim sprejemanjem evtanazije. "Nekateri med njimi so skoraj navdušeni nad možnostjo smrti," je dejal Sizoo. "Mislijo, da bo to konec njihovih težav in težav njihove družine."

Kraljevo nizozemsko zdravniško združenje je odločitev o tem, kdo izpolnjuje pogoje za pomoč pri samomoru, prepustilo zdravstvenim delavcem, pri čemer je ostalo le malo trdnih smernic ali pravil.