V petek, 8. oktobra, dopoldne je po tragični prometni nesreči svoj življenjski tek dokončal Dominik Frelih. Vsestranski ustvarjalec in družbeni delavec, prijatelj mnogih, predvsem pa sin, brat, oče in mož. Odšel je brez slovesa, iztrgan iz kroga najbližjih. Dominik, pretresenost in bolečina sta naši spremljevalki vse od tistega petka in naslednje dni, ko je žalostna vest dosegala vse, ki smo te poznali.

Dominik Frelih je bil rojen 4. oktobra 1974. Njegovo zemeljsko življenje je bilo po letih kratko, po delih, spoznanjih in izkušnjah pa izjemno bogato in polno.

Bogato je bilo njegovo novinarsko, publicistično in uredniško delo, ki se mu je posvečal od mladostnih dni naprej. Pisal je za Gorenjski glas, revijo Ampak, za Ministranta, Družino itd. Bil je urednik tedenske študentske radijske oddaje Sončna pesem na Radiu Ognjišče, urednik revije Študentski utrip, sodeloval je z Radiem Triglav Jesenice... Od novembra 2009 je pisal blog na MMC RTVSLO, v katerem je komentiral družbena dogajanja doma in na tujem. V sistemu COBISS je pod njegovim imenom 42 bibliografskih enot.

V letih 2006–2007 je bil svetovalec za odnose z mediji v Kabinetu predsednika Vlade RS. V času priprav in predsedovanja Slovenije Evropski uniji je služboval v slovenski diplomaciji, kjer je bil zadolžen za odbora Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi in v New Yorku. Nazadnje je bil zaposlen kot asistent evropskega poslanca Lojzeta Peterleta.

Dominik Frelih je bil navdušen popotnik, turistični vodnik in potopisec. S svojih popotovanj se je vračal s čudovitimi slikami in zgodbami, ki jih je delil tudi z bralci različnih časopisov in revij.

Z Dominikom sva se seznanila ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko sva sodelovala pri nekaterih mladinskih projektih. Vrhunec najinega sodelovanja pa je bilo leto 2001, ko sva združila moči pri največjem skupnem projektu – referendumu o zavrnitvi sporne novele zakona, ki bi ženskam brez partnerja omogočila oploditev z biomedicinsko pomočjo. Dominik Frelih je bil ena osrednjih osebnosti sklica tega referenduma, saj je bil prvopodpisani pri pobudi za začetek zbiranja podpisov za njegov razpis. To je bilo v tistem času zelo pogumno dejanje, saj je zakon predlagala tedanja LDS na vrhuncu svoje moči in s podporo vseh politikov na najvišjih položajih v državi. Širša javnost in predvsem novinarji ga kljub njegovim številnim aktivnostim prej večinoma niso poznali, tako da so ga tedaj poimenovali „Dominik Frelih z Bleda“. Naša akcija je privedla do tega, da so se pobudi pridružili poslanci vse takratne opozicije in vladne SLS ter vložili zahtevo za razpis referenduma, tako da nam ni bilo treba zbirati podpisov 40.000 ljudi na upravnih enotah. Na referendumu 17. junija 2001 je 72,36 % ljudi odločilo, da otrok potrebuje mamo in očeta ter zavrnilo sporni zakon. Najino dvomesečno sodelovanje v zahtevnih okoliščinah, ko sva se oba kot mlada fanta, nevešča projektov take razsežnosti, znašla v središču dogajanja, je bilo čudovito, brez ene sence. V težkih trenutkih spoznaš človeka in prijatelja.

Dominik je bil dober človek, rad je priskočil na pomoč. Bil je človek širokih obzorij. Imel je veliko sposobnost, da se je vživel v kožo drugega človeka. Imel je svoje trdno prepričanje, vendar je bil tudi vedno pripravljen na dialog. Izžareval je notranjo umirjenost… Skratka, bil je človek, ki ga moraš spoštovati in si ga lahko samo želiš za prijatelja.

Njegovim najbližjim – mami, očetu, sestri, bratu, še posebej pa ženi in hčerki – v teh trenutkih neizmerne žalosti želim Božje pomoči in milosti ter izrekam globoko sožalje.

Aleš Primc
vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok