Novi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je bil sprejet 3.4.2014, veljati pa začne 29.4.2014 (razen 49. člena, ki začne veljati 1.9.2014).

Objavljamo dele magnetograma seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z dne 15.1.2014, ki je obravnaval predlog Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Iz magnetograma je razvidno, kakšni napori so bili potrebni, da vlada ni odvzela družinam najmanj enega meseca otroškega dodatka ob rojstvu otroka. Da se to ni zgodilo gre zasluga vsem članicam in članom odbora, tako opozicije kot koalicije, ki so sprejeli dopolnjen amandma Družinske pobude, Še posebej pa so se potrudili Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda; Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, poslanki Iva Dimic (NSi) in Alenka Jeraj (SDS) ter Barbara Žgajner Tavž (PS), predsednica odbora dr. Andreja Črnak Meglič in državni sekretar Dejan Levanič, ki so kot "vladna stran" vendarle prisluhnili argumentom.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
To je še eden izmed zadnjih amandmajev v sklopu Nove Slovenije in pa Družinske pobude. Besedilo 94. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če se pravica do otroškega dodatka uveljavlja v 90-ih dneh po rojstvu otroka, se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.« Amandma ohranja veljavno ureditev rokov za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, ki je za starše bistveno ugodnejša od rešitve, kot je v predlogu zakona. V predlogu zakona predlagana rešitev bi starše ob rojstvu vsakega otroka v najboljšem primeru prikrajšala za otroški dodatek za tega otroka za en mesec, lahko pa tudi za 3 in v izjemnih primerih tudi celo za 4 mesece. Če družina že prejema otroški dodatek za starejše otroke, se lahko za obdobje pred vložitvijo zahtevka preprosto upošteva podatke iz takratne veljavne odločbe, ki se jih le preračuna na novo število otrok in zato ne vidimo, zakaj bi se ta člen spreminjal. Hvala.

TOMAŽ MERŠE: Hvala lepa.
Ta člen, tak kot je zapisan v predlogu zakona, pravzaprav družinam v finančnem smislu največ jemlje. Prav vsakemu otroku ob rojstvu odvzame pravico do otroškega dodatka v mesecu, ko se otrok rodi, to izgubijo popolnoma vsi otroci. Se pravi v tem kontekstu so tudi finančni učinki, tam kjer so predstavljeni učinki zakona, jaz mislim, da napačno izračunani. Namreč zgolj to pomeni skoraj 1 milijon evrov na letni ravni, 900 in nekaj tisoč. Pa za to ni nekega zelo tehtnega argumenta oziroma ni bil naveden sploh noben argument za to. Druga zadeva je ta, takrat ko se rodi nov otrok v družini, je življenje kar precej zapleteno, to verjetno kdor ima otroke ve, če že ni pozabil. Zato je takrat nerodno misliti še na to, da moraš tako rekoč isti dan leteti na center za socialno delo oziroma dati vlogo, zato da ne boš za kakšen mesec zamudil in izgubil še za en mesec. Danes so starši že navajeni, da je ta rok 90 dni, se pravi, da lahko pričakujemo, da bo vsaj polovica družin vsaj en mesec še zamudila, tako da s tem dobimo še nadaljnjega pol milijona evrov, ki ga družine izgubijo. Tam, kjer je prav ta člen opisan, se to utemeljuje s tem, da naj bi to zahtevalo izvajanje Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta zakon se ob veljavni ureditvi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih že dve leti povsem nemoteno izvaja in ni s tem kakšnih težav, da to ne bi šlo. Tako, da ta argument nikakor ne zdrži. Tudi, kolikor je bilo tako navedeno, na kakšnem drugem mestu, ali pa v razpravi na ministrstvu, naj bi centri za socialno delo imeli težave z ugotavljanjem materialnega položaja družine v trenutku rojstva otroka, da bi lahko otroški dodatek priznali za tisto obdobje. Te zadeve se da poenostaviti, ne da se pravica vzame za tisti čas. Da se upoštevati, če so že prej otroci, stanje ugotovljeno z odločbo, se pravi dohodkov in premoženja, če tega še ni, se da brez težav poenostaviti, da se šteje pač stanje, ki se ugotovi na dan vloge oziroma takrat, ko se ugotovi in se privzame, da to velja za tiste dva, tri mesece nazaj. S tem proračun ne bi nič bistvenega izgubil, če bi slučajno zgrešil kakšen prihranek, kakšno stvar, zaradi tega, ker bi to tako poenostavil, pridobil bi enostavnost postopkov in ne bi brez tehtnih argumentov jemal pravice do otroškega dodatka otrokom ob rojstvu. S tem ukrepom so najbolj prizadete družine, ki so socialno najšibkejše, namreč te izgubijo največ pri vsakem otroškem dodatku, in pa seveda večje družine, saj več kot je otrok v družini, večkrat so s tem prizadete. Tako, da to ocenjujemo kot povsem neupravičen poseg v obstoječo ureditev in z amandmajem predlagamo ohranitev obstoječe ureditve, pri čemer je dikcija malenkostno spremenjena, da je člen jezikovno bolj jasen, pomensko pa popolnoma enak, kot je v veljavnem zakonu in nekako predlagam, da se ta amandma sprejme, ker predlagatelj ni navedel nekih vsebinskih argumentov za spremembo ureditve. Če pa pač je namen, da se ta 2 milijona evrov prišpara, kolikor tukaj je teža tega člena v minus za družine, potem pa naj se ne sklicuje na izvajanje nekega drugega zakona, ampak jasno pove, to pač je treba družinam vzeti, odločili smo se, da se to družinam vzame. Namreč tukaj gre za dobesedno jemanje sredstev iz družinskih proračunov, za to, da bi domnevno bilo nekje drugje nekaj lažje izvedljivo, ampak zato ni argumentov in ni navedeno konkretno, kako bi to bilo lažje izvedljivo.
Hvala lepa.

ALEŠ PRIMC: Hvala lepa za besedo.
… Kar zadeva ta 94. člen sem pa žal pod vtisom tega, da ste zavrnili amandma k 52. členu in bom rekel eno stvar, ki je nisem mislil reči. Sem jo sicer mislil, ampak ne bi vam tega rekel. Namreč da je ta 94. člen pobalinski. Zato ker enostavno na nek tehnični način vzamete denar in tega nočete priznati. Se pravi, raje recite vsem, ki prejemajo otroški dodatek: Ob prvem otrokovem mesecu vam bomo vzeli prvi dodatek. To priznajte in povejte:  To pač je cena krize. Pa bodo ljudje ocenili, ali je to pravi naslov za jemati in plačevati bankam. To je prava vsebina tega člena in se mi zdi nekorektno, da tega ne poveste tako. To je ena zadeva. Druga zadeva, ki se mi zdi pa tudi pomembna ob tem členu je to, da je ta člen izrazito selektiven. Jemlje vsem, ki prejemajo otroški dodatek in ne jemlje popolnoma ničesar tistim, ki so najbogatejši v tej državi. Se pravi, jemljete tistim, ki so na socialnem dnu, en mesečen otroški dodatek. Tudi to povejte. Selektivno jemljete tistim najnižjim in najranljivejšim socialnim skupinam. Se mi zdi, glede na to, da niste bili pripravljeni prejle popustiti pri 200 tisočih evrih,  da je moj govor tukaj in tudi vseh drugih, ki bomo podpirali tole, bob ob steno. Samo, je pa, moram reči, res grdo, na kakšen način to delate. Se bojim, da lahko razlog, - res bi lahko pričakovali, da ne bo niti en predlog civilne družbe upoštevan v tem postopku -, lahko iščemo tudi v tem, ko ni ministrice tukaj. Ker ne vem, če ima državni sekretar sploh pristojnost karkoli od tega, kar civilna družba v tem postopku predlaga, odobriti. Oziroma se dogovoriti z opozicijo in civilno družbo. Jaz obžalujem, da je tako stanje, še vedno upam, tako kot rečejo, upam proti upanju, da ne boste, ko boste glasovali, vendarle takih krivičnih in po svoje res pobalinskih ukrepov sprejeli. Če jih pa boste, bomo pa poskrbeli, da bo javnost za to izvedela. Hvala lepa.

DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo.
Zdaj, velikokrat je pač nehvaležno biti v vlogi, ko marsikdo očita tistim, ki so v preteklosti pripravljali zakonodajo, ali pa ki smo danes v vlogi, da jo pripravljamo, da z nekimi prikritimi akcijami, ali pa prikritimi rešitvami jemljemo del finančnih sredstev, ki so pač namenjena družinam. To moram odločno zavrniti in zanikati, ker temu absolutno ni tako in če bi rešitve šle v smeri izboljšanja določene zakonodaje, to smo že dokazali v preteklosti, lahko tudi državni sekretar sprejme kakšno odločitev na matičnem odboru in pridemo do rešitve, to smo pa tudi že pokazali v preteklosti. Ta trenutek ta rešitev govori samo o tem in nima nobene tenzije jemati finančnih sredstev in varčevati v tem primeru, ker gre za enostavno rešitev, da otrok, ki se rodi v mesecu januarju, če je vloga vložena, bo otroški dodatek dobil v mesecu februarju. In mislim, da je tako urejeno, kot so urejeni vsi socialni transferji. Govorimo o enotni vstopni točki in govorimo o tem, da želimo res olajšati sistemu, ki pa ima danes velike težave z izplačili za nazaj, velike težave, zaradi tega tudi veliko slabe volje med ljudmi, ki se pritožujejo na odločbe in jih ne dobijo pravočasno. Ampak se strinjam, da je to bolj naša težava, kot pa težava ljudi, to se strinjamo, ampak želimo pač s stvarmi, ki jih poenotimo, narediti zadevo bolj, sistem bolj življenjski in tak sistem, ki bo funkcioniral. Sedanja ureditev torej spodbuja in centri za socialno delo so to tudi tukaj povedali, da že danes spodbujajo starše, da čim prej, takoj ob rojstvu otroka vložijo vlogo za pridobitev otroškega dodatka in s prvim dnem naslednjega meseca otroški dodatek tudi pridobijo. V zdajšnjem sistemu, kot pa sedaj velja, pa smo tudi privilegirali nekoga, ki je bil rojen proti koncu meseca in je dobil otroški dodatek za nazaj. Tako, da moramo postaviti, pa še ni bilo v bistvu otroka, tako, da moramo postaviti neka pravila za vse, ki so enaka in se pravi v vsakem naslednjem mesecu, če je vloga vložena, starši dobijo otroški dodatek. Ne gre za zamik, ne gre za varčevalne ukrepe, gre samo za to, da želimo poenotiti sistem, ki bo funkcioniral in da centri skozi sistem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne bodo imeli težav, ki jih imajo danes. Ne želimo pa s tem kakorkoli krajšati pravice do otroškega dodatka, jemati komurkoli, ampak zgolj poenotiti sistem. Hvala lepa.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Zdaj, tole čisto ne drži, kar ste rekel, ker če beremo dikcijo člena 94., pravica do otroškega dodatka se uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Torej drži, če ti ne tečeš iz porodnišnice na center, kar najbrž ne bodo mamice uredile prvi teden, ker imajo prej urediti marsikaj drugega, potem lahko dejansko pride do tega zamika, ki so ga omenili in o katerem so govorili. Zato jaz tudi ne vidim tukaj logike, zakaj to spreminjamo. Jaz mislim, da centri za socialno delo itak imajo cel kup podatkov, dobro, če gre za prvega otroka ne, ampak sicer pa imajo. Ker po navadi bi lahko že sami, torej ne morejo sami, treba je oddati vlogo, ampak kakorkoli se lahko podatke upošteva, tiste, ki jih že imajo in se samo stvar preračuna na novo število otrok oziroma več družinskih članov. Jaz mislim, da kljub vsemu nek čas moramo dati, ker poglejte, z rojstvom otroka se v družini marsikaj spremeni. Morajo se na novo organizirati, cel kup stvari je drugačnih in najbrž res vsi takoj res ne razmišljajo o tem, da morajo oddati vlogo za otroški dodatek, da ne bodo zamudili. Spomnite se, ko smo spreminjali zakonodajo, kakšni problemi so bili tudi takrat, ali pa takrat, kaj se zgodi, torej še prej, ko je bilo treba vložiti vloge, recimo za subvencijo za vrtec. Koliko je bilo enih tudi zamikov zaradi tega, ker ljudje niso vedeli. Saj si sam kriv, če ne veš, ampak pri mnogo zakonih in spremembah, ki jih sprejemamo, je zelo težko. Še mi včasih ne vemo vsega, ne pa da bi ljudje to toliko spremljali, da bi vedno bili na tekočem, kaj morajo zdaj narediti in kaj narediti. Tako, da jaz mislim, da amandma vseeno dopušča eno tako malo bolj prijazno, pomeni en prijazen odnos do te družine z novim družinskim članom. In mislim, da vseeno papirologija in administracija ne sme biti na prvem mestu, oziroma da jih na tak način pač lahko tudi prizadenemo na ta način, da ne bodo dobili otroškega dodatka od takrat, ko imajo dejansko novega družinskega člana. Najbrž pa kdo tudi kalkulira vedno in drugi dan po rojstvu mogoče pride. Ampak pustimo, so tudi kakšne takšne družine. Skratka, jaz mislim, da bi morali biti bolj življenjski in stvari poenostavljati, ne pa jih ponovno komplicirati in zahtevati od ljudi več, kot bi bilo potrebno. Tako, da bom jaz ta amandma, ki je vložen, podprla.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala. Jaz sem pa vseeno pričakovala, da bomo našli glede predlaganih amandmajev več skupnega jezika s trenutno Vlado. Tudi amandma k 94. Členu. Moram reči, da ne vem, če ga vsi razumete kako poteka vlaganje vlog. Ti rabiš, da vlogo vložiš, tudi davčno številko in pa EMŠO, ki pa je tik ob rojstvu ne dobiš in čakaš doma kdaj ti bo poštar prinesel tisto vlogo. In če je slučajno kdo na ministrstvu oziroma na sociali, ki te vloge daje, te številke daje, na dopustu in ni nekoga, ki bi ga zamenjal, moraš ti sam poklicati: »Poslušajte, ali bo moja punca dobila? En mesec je že skoraj doma, k zdravniku jo moram peljati, pa še nimam matične številke.« Mislim, da tukaj ne govorimo pravično o vseh zadevah, ki se zgodijo ob samem rojstvu.
Malo prepozno, pa vendarle, moram pa vseeno omeniti, ker mi leži na duši glede člena, ki smo ga že izglasovali. In sicer glede tegale, samo trenutek, se moram oglasiti, ker mi je prejle ušlo iz glave, glede 52. člena. Nismo vsi razumeli kaj pomeni velika družina. K vsemu temu bom pozvala tudi varuhinjo človekovih pravic. Gospa Vlasta Nussdorfer je bila presenečena, ko je bila na 20 letnici Aninega sklada, v katerih je vključenih 330 velikih slovenskih družin in je videla kaj pomenijo družine z velikim številom otrok in je že takrat meni izrazila vso podporo pri zaščiti družine. To tudi sama piše v svojem poročilu varuhinje človekovih pravic in lahko že napovem, da bomo iste amandmaje vložili in to s podporo varuhinje. Hvala.

MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa, predsednica. No, jaz vendarle mislim, da bi bilo smiselno, spoštovani državni sekretar, temu amandmaju nameniti več besed ali pa več časa, več prostora. Ne bom rekla, da je amandma, ki je predlagan idealen, jaz sama imam težave tudi z dikcijo kakršno predlagate, ne glede na to, da sledi sedanji ureditvi, ampak dejstvo je, kot je omenil tudi državni sekretar, da se s tem lahko privilegira, ker se dopušča možnost, da se prizna ne z dnevom otrokovega rojstva ampak celo za nazaj z mesecem. Kar pomeni, če je nekdo rojen 30., dobi od 1., ko ga niti ni še bilo. Tako, da morda bi bilo smiselno s strani, ne vem, ministrstva dopustiti možnost in do same seje državnega zbora to dikcijo izboljšati. Tako, da jaz predlagam, če je kakšna opcija, da vložimo amandma odbora, da člen ostane odprt in dorečemo vsebino. Verjamem pa, da lahko pride do določenih zapletov. Kolegica je omenila enega od teh možnih zapletov. Verjamem, da so lahko tudi kakšni drugi zapleti zdravstvene narave, ki ne dopuščajo, bom rekla mamici ali pa staršem. Zgodi se tudi, da mamica nima očeta ob sebi oziroma partnerja ob sebi, ki bi lahko urejal te stvari ali pa kogarkoli. Tako, da lahko pride do oškodovanja. Moj predlog je, da pustimo ta člen odprt in eventualno vložimo amandma odbora.
…
PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Hvala.
Prekinjam sejo za 10 minut, da se napiše ta tekst, se razdeli in potem bomo videli, če je to tekst, ki ga lahko skupaj podpremo. Hvala.