"Oblika družine, kot osnovna struktura, se je skozi zgodovino sicer spreminjala, vedno pa je temeljila na trajni zvezi med enim moškim in eno žensko. Brez te strukture prokreacija ni mogoča", sta povedala zgodovinarja v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče. Glavne teme njunega razmišljanja so bile institut družine skozi zgodovino, pojav homoseksualnosti pa tudi izvor in razvoj teorije spola. 

Novinarka Marjana Debevec je v povzetku njunega razmišljanja med drugim zapisala:

O družini

Oblika družine, kot osnovna struktura, se je zgodovino sicer spreminjala, vedno pa je temeljila na trajni zvezi med enim moškim in eno žensko. Brez te strukture prokreacija ni mogoča. Tudi v mnogoženstvu, poligamiji, je bila vedno poroka enega moškega z eno žensko, potem še drugo in tako naprej. Vedno je šlo za odnos med dvema. Gre za osnovo, zgrajeno na naravni, biološki realnosti. Poligamija torej ne predstavlja poliamorije – življenje več ljudi, ki bi bili enako čustveno povezani, ampak za vzporedne in zaporedne poroke moškega in ženske – vsaka je bila sklenjena posebej. Vsaka ženska je bila posebej poročena z moškim.

Homoseksualnost

V zgodovini so bili različni odnosi do tega pojava. Nikoli pa ga niso jemali kvalitativno enako z običajnimi odnosi med moškim in žensko, usmerjenimi v prokreacijo. Nikoli ni tako vedenje predstavljalo normo, ali zaželeno, ampak je bilo vedno na področju posebnega. V Zgodovini niso obstajale homoseksualne zveze kot se promovirajo danes. Nikoli ni bila kot nek nadomestek družine, ali kot neke vrste partnerstvo.

Posledica teorije spola

Posledica teorije spola v družbenem življenju je demonični potrošniški svet. To je potrošništvo v svoji skrajni izpeljavi in v svoji najbolj nepredvidljivi obliki. Današnje potrošništvo na Zahodu je slavljenje, absolutizacija materialnega. Gre za drugi pol iste skrajnosti, ki omogoča podobnost med skrajnim marksizmom in skrajnim liberalizmom. Obe teoriji se začneta in končata pri materialni realnosti. In v kolikor je teorija spola odlično vpeta v potrošništvo in ga odlično tudi nadalje širi, ni čisto nič nerazumljivo, zakaj otrok postane pravica; zakaj je lastništvo nad določenim človeškim bitjem pravica, ki naj bi zadovoljevala določene potrebe ali želje določenih odraslih ljudi.

Avtorski in članek in celotna razprava zgodovinarjev v audio obliki je objavljena na spletni strani Radia Ognjišče.