Objavljamo odmeven nagovor Aleša Primca na zaključku poletne šole Evropske pravne fakultete, 26. maja, ki je precej v zadrego in slabo voljo spravil dr. Petra Jambreka in dr. Dimitrija Rupla.

»Še tako dober vojskovodja ne more rešiti problemov v družbi in zavarovati naroda pred samim seboj. In tisto, s čemer imamo v Evropi problem je to, da imamo problem sami s sabo. … In sicer, niso problem sveta radikalizirani islamisti. Radikalzirani islamisti so na svetu toliko časa, kot je Islam. Se pravi, radikalne islamske skupine so del tega sveta toliko časa kot islam. Niso popolnoma nič novega. Problem, ki se je zgodil v zahodnem svetu, pa je radikalizacija levice. Radikalizacija izrojene levice, ki si je zadala za cilj, da uniči zahodno civilizacijo. To je pravi evropski, zahodni problem.

Ne vem koliko poznate levičarsko ideologijo, ampak zahodna levičarska ideologija je bila, tamle do 60 let elitistična, akademska, Yoko Ono bi rekla anemična profesorska. V 60 letih pa so prišli profesorji aktivisti, ki so si zadali za cilj spremeniti svet. In spremeniti svet v izrojeni levičarski ideologiji pomeni uničiti vse tradicionalno, kar obstaja. Na čelu z državami, na čelu z družino, s spolom, z očetom in mamo, z vsemi tistimi stvarmi, ki gradijo družbo. To je izrojena levičarska ideologija.

No in ta levičarska ideologija seveda, je postala v 60 letih aktivistična. In nosilec tega aktivističnega levičarstva je bil Herbert Marcuse. On je napisal dve ključni knjigi. Dve idejni podlagi za vse to, kar se potem v zahodnih družbah dogaja in se je seveda zgodilo mnogo hitrejše, kot so pristaši izrojene levice celo sami mislili, da se bo. In sicer, ena knjiga je Represivna toleranca. Gre za knjigo, ki govori o tem, kako je treba kot državljansko dolžnost vzpostaviti boj vsakega državljana proti tistemu, kar ni levičarstvo. Se pravi: Državljanska dolžnost vsakega zahodnega državljana je uničevati tradicionalne strukture, tradicionalne inštitucije. Represivna toleranca, se pravi, nasilna toleranca. Se pravi, biti nasilen do tradicionalnih struktur, ni nikakršno nasilje. Je dolžnost. No in druga stvar, ki so si jo zadali za nalogo, o tem je govoril sicer že akademik Gramsci. Gramsci je bil nek levičarski profesor, ki je seveda govoril že o tem, kar je on poimenoval marš na inštitucije. Marš po inštitucijah. Ampak, ko je po Rudiju Dutschkeju dobil v roke idejo marša po inštitucijah Herbert Marcuse je to postal politični, aktivistični program. Zasesti vse inštitucije, gospodarstvo, medije, pravosodje, politiko, države! Celotne države. In seveda, oni so rekli temu – long march through institutions - se pravi, oni so načrtoval dolg pohod po inštitucijah. In so ocenjevali, da bo to trajalo, morda tudi sto let! Kaj se je zgodilo? Bili so fenomenalno uspešni. Prevzeli so, ne samo nekaj inštitucij, prevzel so celotne sisteme, globalne, npr. medijski sistem … Globalne, mednarodne inštitucije. Cele države, mnoge cerkve, ki gredo v smer razgradnje in uničenja: 1. razumevanja države, kot jo mi poznamo 2. razumevanja družine, kot jo mi poznamo 3. razumevanje moškega in ženskega, kot ga poznamo 4. razumevanje pomena mame in očeta, kot ga poznamo, razumevanja bratskih, sestrskih odnosov kot smo jih poznali.

Se pravi: Evropa je doživela udar radikalnega islama uničena. Vrednostno in institucionalno. Namreč, tiste stvari, ki bi nas morale najbolj povezovati, ki bi nas morale najbolj graditi, je uspelo izrojeni levici uničiti, v mnogih državah, ne pa v vseh. Zato je seveda Evropa bila na to nepripravljena - ker se je 30 let delalo na tem, da bi bila ob takem primeru nepripravljena. In tukaj pridejo interesi radikalnega islama in radikalnega levičarstva skupaj. Se pravi, interes obeh radikalnih skupin je: Uničiti Evropo, kot jo mi poznamo. S tem, da je interes radikalnega levičarstva uničiti tradicionalne inštitucije in vzpostaviti nek krasni novi svet … Kdor je bral, ve o čem govorim … Seveda, interes radikalnih islamistov pa je islamizirati Evropo. In jaz trdim zelo jasno naslednjo stvar: Izrojena levica lahko uniči Evropo, lahko uniči evropske inštitucije, lahko uniči družine, ne more pa vdihniti Evropi duše. Ne more pa ji vdihniti vrednot. Zakaj? Zato, ker jih nima. Ker jih v svojem lastnem temelju uničuje. Zato trdim, zelo jasno naslednjo stvar: Ali bo, čez 50 let Evropa krščanska ali pa bo muslimanska! Samo ti dve možnosti imamo. In odločimo se. Tudi tisti, ki niste verni, tudi levičarji med nami, odločite se, kakšno Evropo želite! Ali krščansko, ali muslimansko.

Krščanska Evropa dopušča različna mnenja. Krščanska Evropa dopušča različne vere … medtem ko večinska muslimanska Evropa ne bo dopuščala različnih mišljenj, ne bo dopuščala ateizma, ne bo dopuščala krščanstva, ne bo dopuščala drugih ver. Tako, kot je recimo v Saudski Arabiji. Tako da, jaz bi zdaj rekel, da se moramo zdaj združiti verujoči in neverujoči zato, da vzpostavimo in ohranimo svet v katerem živimo, ker v nasprotnem primeru se bo zgodilo – morda ne šele čez 50 let, lahko že čez 30 – da boste, tako kot je rekel avstrijski predsednik, vse naše dame hodile pokrite in bo pač odnos do vas tak, kakor je v muslimanskem svetu. Za to gre! Za tako resne stvari gre.

Celotno okroglo mizo si lahko ogledate tukaj.

In jaz lepo prosim, če se da, da ne bi več govorili, tudi profesorji ne, da se stvari dogajajo. Stvari se ne dogajajo! Stvari se delajo, nekdo jih dela. In žal, tisti čas, ko so tako imenovani aktivistični profesorji izrojene levice spreminjali svet, so, t. i. konzervativni profesorji, razpravljali o t. i. sholastičnih vprašanjih: A je bila prej kura ali jajce? Zato smo tam, kjer smo. Tako da, jaz sem na tisti strani, ki si želi krščansko Evropo, ki si želi krščansko Slovenijo. Krščansko Slovenijo, ki ne pomeni, da bomo vsi kristjani. Pomeni pa, da bomo imeli vrednostni temelj, ki nas bo skupaj držal.

Prejle je profesor Rupel govoril o vrednostnih temeljih. Zakaj se Evropa ne želi pogovarjati o vrednostnih temeljih? Zato, ker bi slej ko prej, tudi izrojeni levičarji, morali začeti govoriti o krščanskih temeljih. To je glavni problem. Tako, da jaz mislim, da je Evropa pred pomembnim vprašanjem … Tudi tiha večina v Evropi je pred pomembnim vprašanjem, in tudi levica, zmerna levica, se pravi ljudje, ki se prištevajo k zmerni levici, so pred pomembnim vprašanjem. Da se odločijo, ali želijo krščansko ali muslimansko Evropo, ker druge možnosti ni. Hvala lepa.