Aleš Primc z opominom zaradi minute molka za žrtve

Milan Brglez je na seji Državnega zbora 22. septembra Alešu Primcu dal opomin, ker je prvič v zgodovini Državnega zbora pozval k minuti molka za žrtve zlorab v pravosodju.

Aleš Primc, vodja Odbora 2014, je v Državnem zboru predstavil predlog Zakona o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju. Ob koncu predstavitve je, v času, ki mu je preostal, povabil poslanke in poslanke k minuti molka za žrtve pravosodja. Preden je izrekel opomin, je Brglez - med minuto molka - izvajal neprimerne grimase in se oglašal: »Višek, ej! To je pa višek, ej!«. Primc je njegovo živčnost mirno in zbrano prenašal ter se ob koncu poslancem za minuto molka zahvalil.

Aleša Primca smo vprašali, kako doživlja opomin predsednika Državnega zbora. »Minuta molka za žrtve pravosodnih zlorab je bila potrebna in bi jo še enkrat ponovil. Prav je, da se spomnimo na tisoče žrtev pravosodja, kamor so ljudje prišli po pravico, dobili pa mnogi krivico. Predsednik Državnega zbora se je potem malo izživljal nad mano, enako Jan Škobrne iz SD.«

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor Aleša Primca poslankam in poslancem:

»Lepo pozdravljeni,
predsedujoči, hvala za besedo.

Zlorabe pravosodja so največji problem Slovenije, ki ni bil rešen v zadnjih 25 letih in ga bo potrebno rešiti, sicer ne bo napredka na nobenem področju. Dokler ne bo rešeno alarmantno stanje slovenskega pravosodja, kot je dejal ustavni sodnik Jan Zobec, ne bo moglo iti na boljše tudi na drugih področjih: še naprej bodo nekaznovane kraje v gospodarstvu, še naprej bo neslutena korupcija v zdravstvu, dogajale se bodo krivice na socialnem področju itn. Če pravosodje ne dela pošteno, pregledno in strokovno, lahko eni nekaznovano kradejo, tudi ubijajo, druge pa se nedolžne preganja.

Ocenjujemo, da je večina sodnic in sodnikov dobrih, poštenih in strokovnih, vendar pa manjšina, ki zlorablja svoj položaj, meče slabo luč na vse. Spremembe, ki jih predlagamo za javnost, preglednost in odgovornost so zato še posebej tudi v interesu teh dobrih sodnic in sodnikov, tožilk in tožilcev, ki se bodo na podlagi naših predlogov lahko ločili od pokvarjenih in slabih.

Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014, že tretje leto opozarja na zlorabe. Sedaj vam s podporo 5.950 državljank in državljanov, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem, dajemo priložnost, da sprejmete zakon, ki bo bistveno izboljšal stanje v pravosodju.

Poglejmo nekaj dejstev, ki kažejo stanje slovenskega pravosodja:
-      Slovenija ima največ sodnikov na število prebivalcev v EU – 44 sodnikov na 100.000 prebivalcev, povprečje EU je okoli 21;
-      Lani jih je bilo ocenjenih 309 sodnic in sodnikov. Vsi razen 13 izpolnujujejo pogoje za napredovanje in samo dva sta po oceni slovenskih sodišč tako slaba, da morata prenehati delovno razmerje na sodiščih. Se pravi, v Sloveniji imamo po oceni sodišč 96% sodnikov, ki si s svojim delom zaslužijo napredovanje in samo 4%, ki delajo tako slabo, da si napredovanja ne zaslužijo;
-      Za sodstvo plačujemo najvišji delež BDP v EU (okoli 0,5% BDP, večina držav EU za pravosodje porabi več kot pol manj;
-      Po času izvršitve pogodbe je Slovenija na 117. mestu na svetu (vir: Svetovna banka, poročilo Doing Business 2016);
-      Po zaupanju ljudi in podjetij v pravosodje je Slovenija med 28 članicami EU na 24 mestu, pravosodju zaupa samo okoli 30% ljudi, medtem ko sicer okoli 60% Evropejcev razume svoje pravosodne sisteme kot neodvisne in poštene (vir: Justice scoreboard 2016);
-      Imamo druge največje sodne zaostanke v Evropi, od slovenskega sodstva je slabše samo še Portugalsko (vir: Justice Scoreboard za leto 2016);
-      V Sloveniji se na število prebivalcev dogaja največ kršitev človekovih pravic med vsemi 47 članicami Sveta Evrope, po ugotovitvah Evropskega sodišča za človekove pravice (vir: Pregled delovanja ESČP za obdobje 1959 – 2014).

To je samo nekaj statističnih podatkov. Lahko bi našteval naprej.

To so hladni, brezčutni podatkih, v katerih pa se skrivajo bolečine, izgubljeno zdravje, razbite družine in uničena življenja, ki so jih s svojimi zlorabami povzročili pokvarjeni sodniki.

Se lahko vživite v vlogo človeka, ki se mu na sodišču dogaja krivica, ki je po krivici ob vse premoženje, ki je po krivici zaprt, ki išče pravico po sodiščih 20, 30 let ? Ali boste, kaj naredili ali boste čakali, da boste naslednji na vrsti vi, da se vam zgodi kaj podobnega?  Ali pa morda računate na svoje zveze in poznanstva in mislite, da se vam to ne more zgoditi?

Ta vprašanja imejte pred očmi, ko boste odločali o zakonu, ki je pred vami. Imate priložnost, da izboljšate pravosodje in ga naredite bolj pravičnega. Prosim, izkoristite jo.

Sedaj pa vas povabim, da se v času, ki mi je ostal, z minuto molka poklonimo vsem žrtvam zlorab v pravosodju.

...

Hvala lepa.«

Aleš Primc

 

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!. Namenjena je izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top