Sovražnega govora v Sloveniji je veliko, mislim, da se s tem velika večina strinja. Po mojem trdnem prepričanju je sovražnega govora v Sloveniji veliko, ker je spoštovanja med nami premalo. V razpravah o sovražnem govoru je prvi velik problem, da se o tem, kaj je to sovražni govor, še zdaleč ne strinjamo o meri, ki bi bila potrebna. Na primer, če se zažge križ, je to za nas kristjane nekaj zelo hudega, za nekatere pa umetniško ustvarjanje ali celo legitimna provokacija nasprotnikov. Če se zažge Kučanova knjiga, je to za nekatere hud sovražni govor, medijsko izjemno močno publiciran, za druge pa umetniška instalacija ali spet legitimna provokacija. Enako velja, če smo protestniki pred Vrhovnim sodiščem označeni za zametek drhali…

Ali če Godnič grozi, da je v Barbarinem rovu še veliko prostora. Ali če poslanka Jasna Murgel kot svoj odziv na referendum pove, "vam bomo že dali, se bomo maščevali, bomo zamenjali Ustavno sodišče." In tako naprej in tako naprej. Se pravi, to so za mene vse hude oblike sovražnega govora, o čemer bi želel, da bi imeli v družbi soglasje. Meni se tudi ne zdi prav, da se zažiga Kučanova knjiga, in to povem. Meni se tudi ne bi zdelo prav, če bi kdo zažigal rdečo zvezdo, in to povem. In bi si želel, da predstavniki ene politične opcije, dajmo temu reči skrajne levice, bi vendar znali se opredeliti do sovražnega govora, ki ga izvajajo tako imenovani "vaši" predstavniki, da bi imeli enake vatle, da bi se znali do tega opredeliti. Tako imam pa, žal, občutek, da sovražni govor v Sloveniji postaja odličen posel, posel, ki je milijonski. In nekateri, ki od tega milijonskega posla izvrstno živijo, so bili danes tukaj in so poklicani za to, da celi državi solijo pamet o tem, kaj je to sovražni govor. Recimo, Mirovni inštitut. In seveda imam občutek, da se moramo o tem sovražnem govoru v Sloveniji precej pogovarjati, tudi zato, da nekateri upravičijo svoje milijonske denarje davkoplačevalskega denarja, ki ga dobijo... (ena od udeleženk je začela motiti razpravo) ... Ja, gospa, tudi vi ste med njimi. Tudi vi ste med njimi. Ja, Svet za sovražni govor je ustanovljen pri Mirovnem inštitutu, ki dobiva iz leta v leto ogromno, ogromno davkoplačevalskega denarja. Tako je. In je prav, da to slovenski davkoplačevalci vedo. Potem pa, poglejte, če sem nekoliko oseben, bi želel povedati še nekaj stvari. Svetlani Makarovič je žal, da me moja mama ni splavila, se pravi, da ji je žal, da nisem mrtev. Njene življenjske zgodbe jaz ne poznam, ampak očitno je bila težka in gospa je, žal, prežeta s sovraštvom, do otrok, katoličanov, do Slovencev, ki nam ponižujoče pravi "Slovenceljni", do mene. Jaz se čutim v odlični družbi. Ampak ni problem, da gospa Svetlana Makarovič to govori, ker, recimo, poglejte, ima lahko hudo življenjsko travmo, gospa je v letih in tako naprej. Problem pa je, da je tako s sovraštvom prežeta oseba simbol občudovanja v tej državi in to ljudi, ki imajo veliko politično in ostale oblike moči. To pa je velik problem.

Moram pa reči, poglejte, ob vsem nasprotovanju sovražnemu govoru je še nevarnejši kot sovražni govor sovražni molk. Ko je govor, pa četudi je sovražen, obstaja vsaj možnost vzpostavitve dialoga in preko njega možnost za premagovanje sovraštva. Ko pa imamo opravka s sovražnim molkom, te možnosti ni. In, poglejte, na primer, Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Odbor 2014, že 1 letio in 7 mesecev, na začetku vsak dan, sedaj pa vsak teden, protestira pred ljubljanskim Vrhovnim sodiščem. Shodov se v povprečju udeležuje med 300 in 400 ljudi, opozarjamo na zlorabe v pravosodju, na kršenje človekovih pravic in predlagamo rešitve. Vendar je sovražni molk o naših aktivnostih ves ta čas neomajen. V tem času ni bilo niti enega soočenja na nobeni televiziji s predstavniki pravosodja. Nobenega soočenja s predsednikom Vrhovnega sodišča in generalnim državnim tožilcem, niti ne z ministrom Klemenčičem, kjer bi lahko ljudje dobili informacijo z obeh strani. Glejte, eno leto in 7 mesecev neizprosnega sovražnega molka. Če moramo do neke mere spoštovati poslovne odločitve privatnih medijev, da izvajajo ta sovražni molk, pa je nesprejemljivo, da ta sovražni molk izvajata državna televizija in Radio Slovenija... (Predsedujoča je na tej točki zahtevala od Primca, da zaključi predstavitev stališča, češ, da je prekoračil čas).

Meni je žal, da v razpravi o sovražnem govoru, ko smo poslušali eno šolsko uro in pol predavanja gospe, ki širi sovražni govor, da ne moremo tisti, ki smo kritični do obstoječe oblasti in do tega, da ta oblast financira neznanske količine denarja za tiste, ki živijo na račun tako imenovanega sovražnega govora, da ne moremo predstaviti svojih stališč. Jaz obžalujem, da to razpravo zlorabljate za kazanje mišic. Hvala lepa.

Javna predstavitev mnenj o sovražnem govoru. Odbor za notranjo politiko Državnega zbora (16. 2. 2016)