Odličen pogovor z Angelco Likovič. Zakaj se je odločila za kandidaturo? o Trumpu, Merklovi in Macronu. Kdo jo podpira? Kaj jo žene v njenem neutrudnem zavzemanju za nerojene otroke?

Na letošnjih predsedniških volitvah bo nastopilo najmanj pet žensk, morda celo šest. Tako velike ponudbe ženskih kandidatk doslej še nismo imeli na predsedniških volitvah. Kaj je po vašem vzrok za to? So dosedanji moški predsedniki tako slabo opravljali predsedniško funkcijo?

Nič ni narobe, če je toliko kandidatk. Upam, da bomo dobili predsednico države. Ker Pahor je katastrofa za Slovenijo.

Nekateri politični analitiki menijo, da lahko Boruta Pahorja premaga le ženska. Kaj ste mu vi v njegovem mandatu najbolj zamerili?

Borut Pahor nima nobenega ugleda. Ne priznava pomena mame in očeta za otroka, otroke bi dajal v posvojitev dvema moškima, ženskama, transeksualcema, queerseksualcema, podpira smrt nerojenih otrok, je zagovornik evtanazije to je ubijanja bolnih in ostarelih, kot predsednik vlade nas je zadolžil za 9 milijard EUR, od česar vsako leto plačujemo čez 200 milijonov EUR samo za obresti in to za naslednjih - morda tudi 100 let! Za njega je sosedska pomoč delo na črno...  To mu ljudje zamerijo. Tudi pri koroških dečkih ni nič naredil, da se jih osvobodi. Če bom jaz predsednica, bom na to funkcijo pripeljala zdravo pamet, ki jo je on izgnal in se to pozna v politiki.

Kdo vas je nagovoril k predsedniški kandidaturi? Koliko časa ste potrebovali za razmislek?

Kar dolgo sem potrebovala za razmislek. Zadeva se je skuhala v stranki Glas za otroke in družine. Ko je padlo moje ime, sem bila zelo presenečena. Ključna je bila iskrena in polna podpora, ki sta mi jo dala Aleš Primc in Metka Zevnik, predsednik in podpredsednica. V stranki so podporo utemeljevali, da sem zelo znana po vsej Sloveniji, da sem se s svojim zavzemanjem za program stranke zelo izkazala in imam zato vso podporo. Trajalo je dva meseca, da sem privolila. To ni bilo lahko. Ker ti taka odločitev življenje postavi na glavo. Ampak sedaj sem trdno odločena! Verjemite: če bom predsednica, bom z vsem srcem delala za Slovence, za otroke, za naše mlade, da ne bodo več hodili v tujino, da si bodo lahko tukaj ustvarili svoj dom ter da bomo imeli več otrok, saj bomo drugače Slovenci in naša kultura izumrli. Predvsem pa bom pomagala družinam v stiski. Namenila jim bom celo svojo plačo.

Podprl vas je tudi dr. Damir Črnčec, ki ni član stranke. Ali vas je podprla še katera od znanih osebnosti?

Podpore gospoda Črnčeca sem bila zelo vesela. Še posebej, ker gre za vojaka, človeka, ki razume nevarnosti muslimanskega terorizma in množičnih selitev mladih arabskih moških v Evropo. Ženske rabimo občutek varnosti. Ta občutek je bil v zadnjem času porušen zaradi morilskega nasilja in posilstev migrantov, ki so hodili tudi po Sloveniji. Dr. Črnčec se je temu prvi ostro postavil po robu. Nisem se mu še zahvalila, pa bi mu rada stisnila roko in se mu zahvalila. Podpirajo me mnoge znane osebnosti, ki mi telefonirajo, pa še niso javno povedali. Predvsem pa sem vesela, da me ljudje ustavljajo kamorkoli grem in se zahvaljujejo za moje jasne in odločne besede.

Večkrat ste javno povedali, kako zelo blizu sta si z možem in da sta se skrivaj cerkveno poročila, ker ste bili učiteljica. Koliko vas mož podpira pri kandidaturi?

Res sva se na skrivaj cerkveno poročila. Ko nazaj pomislim, je to grozno, da smo se morali skrivati, če smo hoteli kaj narediti, na kakšnem kolikor toliko višjem položaju. Takrat sem bila inšpektorica na Zavodu za šolstvo. Sva pa otroke redno dajala k verouku, k zakramentom, obhajilu, birmi. Z možem sva eno in isto. Če me mož ne bi podpiral, ne bi kandidirala. Ob vseh mojih sodelovanjih v družbi, kjerkoli sem, imam njegovo stoodstotno podporo. Mož me podpira in pravi: »Bodi glasna! Pojdi! Ženske morajo priti na oblast! Niso leta važna. Imaš še ogromno moči. Pojdi!«

Ali vam kdaj tudi ugovarja in reče, da to ni bilo dobro in da bi bilo bolje, če bi rekli drugače?

Ja, to pa. Je zelo je kritičen. Spremlja moje nastope na televiziji in ko me pride iskat, se najprej bojim, kaj bo rekel. Nikoli ne bo rekel: »Odlična si bila. Krasna si bila.« Ampak reče: »Tole pa bi lahko drugače povedala.« Potem se včasih skregava, seveda se na koncu pobotava, in mu rečem: »Pojdi drugič pa ti!« Tako, da je zelo kritičen, ko spremlja moje nastope. Veste, tiste oddaje so kratke, časa ti dajo zelo malo, pa še takrat te voditelji tako, da se na televiziji ne vidi ves čas priganjajo, tako, da mi včasih kakšna stvar uide iz misli, včasih pa mi Sveti duh razsvetli pamet, a včasih tudi ne pomaga. »Bo pa drugič boljše,« si rečem.

V predsedniški boj se podajate tudi, da bi osvobodili koroška dečka in ju vrnili njunima babici in dedku. V kakšnih odnosih pa ste si vi z vašimi otroci in vnuki? Imate glede na vaše zelo pestro družbeno in politično dejavnost kaj časa tudi zanje?

Imam dva otroka, hčer in sina, ter tri vnuke. Sin ima dva otroka, oba sta že precej velika: vnukinja končuje gradbeno fakulteto, vnuk pa obiskuje gimnazijo v Stični, je odličnjak, igra cerkvene orgle. Hči pa ima enega otroka, ta je izučen za mizarja. Z vsemi imam zelo dobre odnose. Pozimi, ob sobotah in nedeljah jih velikokrat razbremenim in jih povabim na kosilo. Čez poletje so bili na morju, kjer imamo vikend, tam sem jim tudi kaj skuhala, mož pa spekel na žaru. Žal nama je, ker imava premalo vnukov, zato jih nagovarjava, da morajo imeti več otrok. Midva sva začela v sobici trikrat tri metre, nato sva zgradila najprej eno hišo, nato ostale. Dovolj, da našim potomcem ni treba več zidati in da imajo stanovanjski problem rešen. Zato imajo možnosti za več otrok. Naša generacija je priskrbela otrokom in vnukom hiše, njihova dolžnost pa je, da imajo otroke.

Znano je, da ste bili učiteljica Janeza Janše v prvem razredu osnovne šole. Je bil priden učenec?

Zelo, zelo priden. Moram povedati, da so bili takrat zelo skromna družina. On je hodil v šolo z gumijastimi škorenjčki. Imel je goste lase, da nisem mogla iti z roko skoznje do glave, same kodre. Priden, priden, priden. Tudi zdaj imava dobre odnose. Pred kratkim sva skupaj pila kavo.

Nekaj časa ste bili članica njegove stranke. Zakaj ste se z njim politično razšli?

Nisem odšla zaradi njega, ampak zaradi drugih okoliščin. Njega vseskozi podpiram, od takrat, ko sem ga učila. Naprej ker mislim, da je izreden človek, izreden strateg, izredno bister. Takšne ljudi Slovenija potrebuje. Za moj odhod iz SDS so bili drugi vzroki, drugi so bili krivi, da je prišlo do tega, ampak zdaj sva se zopet prijatelja.

Mislim, da ste nekje omenili, da je bil problem Božo Predalič.

O tem ne bi govorila.

Koliko časa pa ste bili članica SDS?

Takoj od začetka pa do leta 2008. Bila sem med ustanovitelji občinskega odbora v Grosupljem. Moj mož je bil tajnik SDS, čez mesec sem vstopila tudi jaz, nato smo v enem mesecu zbrali 400 članov. Takrat je bil Janša izvoljen za poslanca, pred tem pa smo imeli LDS. Trije smo stopili v akcijo, jaz, moj mož in še nekdo, hodili smo od vasi do vasi, od hiše do hiše, Sašo Hribar nam je posodil glas. Takrat sem bila ravnateljica na osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani in sem dostikrat slišala v zbornici pripombe, ali bomo kar naprej poslušali Janševko. Kljub temu sem nadaljevala svoje delo, saj sem imela izredno podporo staršev. Ravnateljica sem bila kar 18 let…

Kako ste lahko v prejšnjem režimu sploh postali ravnateljica? Brez članstva v partiji najbrž to ni bilo mogoče.

Točno tako. Tudi inšpektorica v zavodu za šolstvo ne bi mogla postati. Tja so me povabili po sedmih letih poučevanja na osnovni šoli v Žalni in so me vprašali, če imam rdečo knjižico. Odgovorila sem, da ne. Potem sem šla k moji mami, ki je bila zelo verna in se ni strinjala, da bi vstopila v partijo. Mama je šla v Ljubljano k spovedi, kjer ji je župnik rekel: »Veste, če ste ji vero dovolj globoko vcepili, je ne bo izgubila, naj gre, morda bo tudi tam kaj dobrega naredila.« Tako sem potem šla in lahko postala inšpektorica na Zavodu za šolstvo. Ampak nekaj vam povem, o komunizmu so eno govorili in drugo delali. Zato je bil marsikdo, ki je stopil notri, tako kot jaz, kmalu razočaran. Sedaj je pa itak vse ponorelo. Da so največji komunisti in njihovi otroci največji tajkuni in bogataši. Kakšen komunizem je to? Zlagan. Zato je mnoge, ki so bili kdaj v partiji, sram. Ker nočejo biti del tajkunskih zgodb komunistične elite, ker nočejo imeti nič s pobijanjem nedolžnih ljudi. Vse to meče po krivici slabo luč na veliko večino ljudi, ki so bili v partiji, ker velika večina s tem ni imela in nima nič. Jaz sem te stvari pri sebi razčistila in sem zato razbremenjena.

Vas je nadzorovala Udba? Številka 198 v udba.net kaže, da so vas preverjali.

O, to pa prvič slišim! Verjetno so me spremljali, saj so imeli take ljudi, ki so gledali, kdo hodi v cerkev. Že ko sem bila učiteljica v Žalni, je bil nekdo zadolžen za to, da je opazoval, ali hodimo k polnočnici v cerkev, ali ob cerkvenih pogrebih gremo ali ne gremo v cerkev. Vedno so nas zasledovali. Za to, kar ste mi pa zdaj povedali, pa nisem vedela. Kar naj mi sledijo! Nič se jih ne bojim! Vedno sem bila, sem in bom poštena. In bom tudi vedno javno povedala, da sem verna in da spoštujem deset božjih zapovedi. Kajti če bi ljudje po veri živeli, pa naj bodo komunisti ali karkoli, bi bilo mnogo lepše na tej Zemlji.

Nekaj časa ste bili podpredsednica Pobude za šolo po meri človeka. Kako gledate na aktualno problematiko zasebnega šolstva v Sloveniji? So zasebne šole boljše od javnih?

Prepričana sem, da mora prej ali slej ministrstvo prevzeti človek, ki se bo zavzel za to, da bodo tudi zasebne šole stoodstotno financirane saj tudi starši v zasebnih šolah plačujejo davke. Ali so otroci, ki hodijo npr. v cerkvene šole, manj vredni, da za njihovo šolanje država manj plača? Konkurenca mora biti, če je ni, vse deluje mlahavo. Zelo sem navdušena, da imamo zasebne katoliške šole, saj je zdrava konkurenca izredno dobra. Vem, da tudi javne šole niso tako slabe, to je odvisno od ravnatelja, ki jih vodi in seveda od učiteljic. Učiteljev je žal samo za vzorec, kar je zelo narobe. Čisto resno mislim, da bo v šolstvo treba uvesti moške kvote. Če je ravnatelj sposoben in dober pedagoški vodja, bo imel dober kader in bo gledal, da bo tudi vzgoja pomembna. Vzgoja je na prvem mestu. Zakaj pa govorimo o vzgojno-izobraževalnem procesu? Če je človek vzgojen, pa morda malo manj izobražen, je koristen. Imamo pa cel kup doktorjev znanosti, ki so kot osebnosti razvaline in si z njimi ne moremo kaj dosti pomagati. Menim, da imamo v javnih šolah zelo veliko dobrih učiteljev, ampak ti niso dovolj glasni. Ker so vodstva zamerljiva, si ti pametni učitelji ne upajo povzdigniti glasu v zbornici. Učitelji, povzdignite glas in povejte svoje! V šoli manjka vzgoja, niso dovolj le izobraževanje in testi. Zato se zavzemam, da bi spet uvedli ocenjevanje vedenja. Danes lahko otroci počnejo, kar hočejo, zmerjajo učitelje, starši pa hodijo z advokati po šolah. Iz leta v leto je hujše. Ne bo me presenetilo, če bo ob takem pristopu zelo poraslo tudi fizično nasilje med mladostniki in do učiteljic. Otrok mora biti vzgojen, mora poznati kulturo, pozdraviti učitelje. To je začetek. Učitelji morajo biti njegov zgled. Če bom imela moč, bom najprej v šole vrnila ocenjevanje vedenja.

Kot ravnateljica v prejšnjem režimu, pa tudi pozneje v demokraciji v času LDS verjetno niste smeli javno nasprotovati splavu. Ste imeli vedno takšno stališče, kot ga zagovarjate danes?

Vedno, ampak nikoli me takrat niso vprašali. Moja tajnica je bila pri 42. letih petič noseča in je zaradi tega objokana prišla k meni, saj so bili precej finančno šibki. Rekla sem ji, naj gre domov in se vrne šele potem, ko se bosta z možem zmenila, da bosta obdržala otroka. Bila je tri dni doma in se vrnila srečna, ker sta se z možem zmenila. Danes je ta punčka krasna vzgojiteljica. Vedno sem podpirala mame, naj imajo otroke.

Zaradi vaše izjave, da je treba tudi posiljenim ženskam pomagati, da rodijo otroka, ste prejeli bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta in belo vrtnico za najbolj pogumno izjavo leta. Ali uživate, če s svojimi izjavami polarizirate ljudi, da imate hkrati ogromno privržencev in ogromno nasprotnikov?

Za svoje zavzemanje na življenja nerojenih otrok sem prejela Belo vrtnico, najvišje priznanje za človekove pravice. To priznanje mi ogromno pomeni, saj daje priznanje mojemu delu in tudi trpljenju, ki mi ga zaradi njega povzročajo. Kar se pa ob mene spotikajo levičarske feministke, me pa nič ne gane. One so ene navadne brezveznice, ki podpirajo, da muslimanski izprijenci posiljujejo Evropejke. Ste že slišali, da bi katera nastopila proti temu? Ene take trape celo javno govorijo, da so same krive, da so jih posilili. Si morete misliti? Jaz sem trdno prepričana, da s spočetjem nastane človek in da ga nihče nima pravice ubiti tako kot ne vas ali mene. V tem sem dosledna. Poslušajte, več kot štiristo družin v Sloveniji čaka na posvojitev. Otrok je človek od spočetja. Ali sme kdo temu človeku vzeti življenje? Kdo ima pravico žensko, ki se že grozno počuti zaradi posilstva, obremeniti še z odgovornostjo za smrt otroka? Jaz tega ne morem vzeti nase. Zakaj bi ženska celo življenje sebe obremenjevala s smrtjo tega otroka in si grenila vest in življenje? Tega ženska nikoli ne pozabi. Ženskam je potrebno pomagati, ne pa jih pehati v stisko. Čedalje več žensk v meni spoznava, da govorim tisto, kar same čutijo. Zato pa je bil tak pogrom nad mano. Da me dekleta in žene ne bi slišale in se uprle tej krivični protiženski ideologiji, ki nas rine v stisko. Posilstvo je strašna stvar. Ampak poglejte. Posiljevalec dobi morda kakšno leto aresta, otrok pa smrtno kazen. Kdo je torej za državo večji zločinec? Za državo in tiste, ki podpirajo smrt nerojenih otrok, je očitno otrok največji zločinec, ki zasluži smrtno kazen. Zame je otrok nedolžen in je krivica, da se ga kaznuje s smrtjo. Jaz bi uvedla hujše kazni za posiljevalce in sicer kastracijo, enako kot za pedofile. Zato še enkrat povem: prepričana sem, da bo ženska, ki je doživela strahoto posilstva, v življenju lažje živela, če bo rodila otroka in ga takoj po rojstvu dala v posvojitev, kot pa če bo končala njegovo življenje. Te družine ga bodo zelo vesele. In taka ženska bo mirno spala, ker ni naredila splava. Povem vam, da imajo ženske, ki so naredile splav, ponoči travme in se zbujajo s spomini, zakaj so to storile. Zato, drage moje ženske, če zanosite, rodite otroka! Če ga ne želite vzgajati, ga dajte takoj v posvojitev!

Kaj pa če gre za krvoskrunstvo, če oče posili hčer ali če stric posili nečakinjo in lahko nastanejo zdravstveni problemi?

Kot sem rekla. Moja pamet in srce mi govori: Kastrirati posiljevalca ali pedofila, otroka pa dati v posvojitev. Če bodo potencialni posiljevalci in pedofili vedeli, da bodo kastrirani, bi 1000 krat prej premislili preden bi storili takšen zločin. Nerojen otrok, pa je človek, in ni nikoli kriv. On je nedolžen in ni prav, da se ga obsodi na smrt.

S svojimi nastopi ste najbolj zasloveli v resničnostnih šovih: Piramidi, Big Brotherju, Kmetiji in Gostilni išče šefa. Kako ste dobili vabilo v vse te šove?

Veste, jaz se nisem nikoli silila. Ko so me povabili na šove, so mi rekli, da vedo, da vedno povem svoje mnenje. Jaz hodim po svoji poti, odkrito sem povedala svoje mnenje. Na sodelovanje v šovih imam zelo lepe spomine, tudi na voditeljice, bilo je luštno.

Tudi sedanji predsednik ZDA Donald Trump je zaslovel v resničnostnih šovih. Je to recept za uspeh v politiki?

Ha ha ha! Na to se lahko malo nasmejem. Ne vem, če je to recept. Toda po teh šovih me Slovenija zelo pozna. Kamorkoli grem, pristopi kdo k meni in se želi z mano slikati. Ko se je neki lep, mlad fant želel z mano slikat, sem ga vprašala, zakaj, pa je odgovoril, da zato ker me poznajo. Vsepovsod je zelo pozitiven odziv do mene, tudi zdaj, ko kam potujem s Primcem. Kličejo za mano: »Angelca, Angelca!«

Menite, da je prav, da predsednik s svojimi izjavami vznemirja ljudi? Denimo, tako kot to počne Donald Trump v ZDA ali kot je počel Danilo Türk v Sloveniji, npr. z izjavo o drugorazrednih temah, ki jo je dal ob odkritju Hude Jame.

Menim, da se predsednik ne sme izmikati izjavam. Za vsako zadevo, ki se dogaja v državi, mora dati premišljeno izjavo in za njo tudi stati. Moram reči sicer, da ne spremljam preveč podrobno, kaj govori Trump, vem pa kaj je o Hudi jami rekel Türk. To je sramota brez primere. Na tisoče mrtvih, živih zakopanih, posutih z apnom in zazidanih. Si predstavljate strahote, ki so jih preživeli ti ljudje. Boli me, da so ta nečloveški kriminal zagrešili Slovenci. Tudi Türkov naslednik Pahor ni dosti boljši. Ko je bil predsednik vlade ni nič naredil za dostojen pokop žrtev Hude jame, nasprotno preprečil ga je. Kot predsednik je hotel narediti vtis, da hoče popraviti napako. Ampak kako je to naredil? Tako, da je osemsto ljudi pokopal v eni krsti, vse druge pa so zagrebli v črnih vrečah v zemljo. Si predstavljate da bi v Srebrenici vse tiste žrtve pokopali v eni krsti, tako kot pri nas. Tam smo videli na tisoče zelenih krst. Se spomnite? S tem, ko je osemsto ljudi simbolno pokopal, ta slika je bila na pol prve strani Dela in vseh medijev, je pokazal razsežnost zločina. Na tisti sliki bi moralo biti osemsto krst! Potem bi ljudje razumeli. Ampak te slike, tega prizora ljudje v Sloveniji ne smejo videti. Vidite, tudi tukaj je Pahor, na najvišji ravni prikril resnico. S pokopom osemsto žrtev v eni krsti, druge pa zasute v črnih vrečah, je simbolno naredil isto kot Türk. Razglasil jih je za drugorazredne.

Opazili smo, da ste tudi vi zelo dejavni na tviterju. Resda šele od takrat, ko ste najavili svojo kandidaturo. Imate kakšnega svetovalca za komuniciranje po novih družbenih omrežjih?

Moj štab mi pomaga. Ko kuham, pospravljam, pečem potico ali kaj drugega delam, mi pride na misel marsikakšna stvar. Pokličem v štab, oni pa napišejo. Mislim, da je tviter zelo dobra zadeva, ampak ne smemo pa z njim pretiravati. Pol ure na dan je po moje čez in čez dovolj.

Med drugim ste na tviterju zapisali: »Gledam ene, da ste cel dan pisarili. Nič ne delate? Če še ne veste, pisariti po tviterju cel dan ni nobeno delo. Samo možgani se vam kisajo.« Koga konkretno ste v tem zapisu imeli v mislih? Morda kakšnega predsednika stranke?

Res so eni od tistih, ki so cele dneve na tviterju, čisto ponoreli, ko sem rekla, da se jim bodo skisali možgani. Vidite. Tako jaz mislim in tudi povem. Ta tvit je videlo več kot 12.000 ljudi, ena malenkost je podivjala, večina pa se očitno z menoj strinja. Ja kdo bo pa delal, če bodo vsi cele dneve viseli na telefonih?! Mera mora biti. Nekateri so prav zasvojeni. Ali ni škoda, da ure in ure presedijo, namesto da bi šli na sprehod ali delat na vrt ali bi se pogovarjali iz oči v oči in objemali. Dajmo se usesti na kavo in se pogovorimo, ne pa da tam sedijo in tvitajo. Mislim, da je treba vrniti nazaj živo besedo, objemanje in ljubezen.

Facebooka pa ne uporabljate?

Ne. Pišem na publishwallu.

Že dolga leta imate vikend v Savudriji. Imate kakšne težave zaradi arbitražnega sporazuma, ki ga Hrvati ne priznavajo?

V Savudriji je ogromno Slovencev, zato se bom potrudila, da se povežemo med sabo. To ozemlje je bilo včasih slovensko. Arbitraža je katastrofa za Slovenijo, ampak zato smo si krivi sami Slovenci. Na vrhu klanca za kamnolomom je bencinska črpalka in nasproti nje spomenik, ki je bil pred leti še slovenski. Slovenska politika je popolno zaspala, medtem pa je Hrvaška vse vasi ob meji priključila na svoj vodovod, nato so jim preklopili elektriko in na koncu vpisali še v svojo zemljiško knjigo. Ob arbitraži so vse te vasi pripadle k Hrvaški, saj so bile v njeni zemljiški knjigi. Vse te vasi smo izgubili zaradi naše nesposobne leve politike z Borutom Pahorjem in s Karlom Erjavcem na čelu. Prav tako so Hrvatje postavili mejni zabojnik na slovenski strani meje, mi pa svojega nismo dali na hrvaško stran. Joška Jorasa ni nihče zaščitil. Meje bi morale biti drugje, ampak naši politiki, še posebej Pahor in Erjavec nič ne naredita. Izgubili smo ogromno. Na morju pa so vseskozi hrvaški policisti, naših sploh ni zraven. Dobili smo prehodno pot do odprtega morja. To pomeni, da lahko greš, vendar se ne smeš ustaviti. Mi imamo v Savudriji soseda, ki ima do svoje hiše prehodno pot mimo naše, torej se lahko pelje z avtom, pustiti na cesti pa ga ne sme. To je do konca nesposobna slovenska politika s Pahorjem in z Erjavcem na čelu! Sama sem prepričana, da moramo imeti Slovenci več ponosa, več poguma in več otrok. Ko bo Slovencev več kot Hrvatov, bomo mimogrede rešili problem z mejo. Samo poglejte, kako so Albanci z otroki zavzeli Kosovo. Otroci so vedno rešitev!

Po izstopu iz SDS ste bili med ustanovitelji Krščansko demokratske stranke, ki jo je vodil dr. Jože Duhovnik. Imate še kakšne stike z njim? Ali podpira vašo predsedniško kandidaturo?

Včeraj sva bila skupaj na televiziji zaradi drugega tira (v ponedeljek – op. p.) in sva se objela. Rekel je, da ima zelo lepe spomine name in da me podpira pri kandidaturi. Čestital mi je in dal roko. Tudi jaz imam lepe spomine nanj, je dober strokovnjak, zato ga pri njegovem referendumskem boju zelo podpiram. Imava še vedno zelo dobre odnose. Jaz sem sicer zajadrala v Glas za otroke in družino, kjer se počutim bolj domače, saj sem vse življenje delala z mladimi, otroki in družinami. Mislim, da imamo premalo otrok in ko sem srečala Aleša Primca, sem stopila v njegovo stranko.

Se ne bojite, da bi se zgodilo podobno kot leta 2008, ko je KDS na volitvah dobila 0,45 odstotka glasov, kar je premalo, da bi prišla v parlament? Še več, Novi Sloveniji je odškrnila toliko glasov, da tudi ta ni prišla v parlament. Na prihodnjih volitvah pa bo na desnici še večja gneča.

Gneča bo še večja, ampak naša stranka Glas za otroke in družine bo prav gotovo prišla v parlament. Moja največja želja pa je, da se desne stranke bolj povezujejo. Nedopustno je, da se med seboj javno napadajo. Levica se zna skregati za zaprtimi vrati, na desnici pa tega še ne obvladamo. Čas je, da se desne stranke povežejo in prevzamejo vlado. Dragi moji, po 26 letih je čas, da pride desnica na oblast in obrne nov list v slovenski zgodovini.

Kot predsednica boste srečevali ljudi iz nazorsko popolnoma različnih političnih opcij, na državnih proslavah tudi bivšega predsednika Milana Kučana. Se boste rokovali z njim?

Različnost je naše bogastvo. Ne moremo vsi enako misliti. Če bo tam Milan Kučan, se mu sama ne mislim iti klanjat, kot nekateri. Če pa bo on stopil do mene, pa mu bom dala roko in mu rekla dober dan.

Imate kakšno vzornico med tujimi politiki? Angelo Merkel, Hillary Clinton ali poljsko premierko Beato Szydlo? Slednja prihaja iz stranke Zakon in pravičnost, ki ima zelo podoben program kot vaša stranka.

Poljsko predsednico vlade zaenkrat premalo poznam. Angela Merkel je bila pokončna in močna ženska. Žal je v Nemčijo množično povabila muslimanske migrante, predvsem mlade moške, in s tem Nemčiji in Evropi nakopala veliko hudega. Sedaj skuša svojo napako popraviti tako, da bi problematične migrante razselila po drugih evropskih državah. Tega ne podpiram. Kar je zakuhala, naj še sama popravi. Kakor ve in zna. Nemčija je velika in bogata, bodo že našli način.

Ste ponosni na Melanijo Trump, prvo Slovenko v Beli hiši?

Zelo ponosna! Prvič, je Slovenka, naših korenin. Drugič, je zelo lepa, mož ni tako lep kot ona. Ampak kaj hočemo, ljubezen je ljubezen. Želim, da bi čim prej prišla v Slovenijo. Če bom predsednica države, bom takoj navezala stike z njo in ji rekla: »Tukaj so vaše korenine. Pridite in pripeljite tudi svojega moža.« Zelo bi bila zainteresirana, da bi čim prej obiskala Slovenijo in ju povabila k meni na potico.

Pa mislite, da bo našla kaj časa za Slovenijo?

Ob taki vladi in takem predsedniku, kot ju imamo verjetno še dolgo ne. Ob normalni oblasti pa verjetno zelo hitro.

Kako gledate na primer francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je poročil s svojo učiteljico, s katero sta imela razmerje že v srednji šoli, ki jo je obiskoval? Sta lep par?

Veste, kako je: ljubezen ne pozna meja. Sama imam dve leti mlajšega moža, ampak to ni velika razlika v letih. Pri tako veliki razliki, kot je tam, pa mora biti res zelo dolga trda ljubezen, da jo je sprejel. Saj za pogledat je še kar, zna se urediti. Želim jima, da bi se zveza obdržala, da ne bo on čez nekaj let zbežal s kakšno mlajšo in jo zavrgel, kot je to v navadi pri takih moških. Tega ji ne želim. Če se je tako odločil, naj zakon drži.

Kaj pa menite o zvezah med učiteljico in učencem?

Sem proti ljubezenskim razmerjem, ko učiteljica uči. Učiteljica mora biti avtoriteta. Nikakor se ne smejo dogajati take zadeve. To je zelo nesprejemljivo, zame je zavajanje mladoletnega otroka, tudi če to dela učiteljica s fantom, kaznivo dejanje in za to bi morale biti v veljavi zelo ostre kazni. Če se pozneje v življenju ta pota srečajo in se odrasel človek zaljubi v svojo učiteljico iz osnovne šole, pa nimam nič proti.

Od kod jemljete energijo za vse vaše aktivnosti?

Največ energije in moči mi daje mož. On me na vseh korakih zelo podpira. Zelo pomembno je, da skupaj veliko delava. Imava njivo na vikendu, imava domač vrt, tudi na morju ga imava. Zemlja sprošča, delo sprošča. Doma veliko hodiva peš. Delo krepi duha in telo. Najbolj pomembna pa je sloga med ženo in možem. Če bi mož nasprotoval moji politični karieri, je ne bi mogla imeti. Najprej moram imeti tukaj soglasje. Ampak moj mož me podpira 300-odstotno. Moč črpam tudi v molitvi in zaupanju v Boga.

Z zdravjem nimate resnih težav?

Imam sladkorno, ampak to ni tako hudo, ker sem zelo discipliniran človek, se zdravo prehranjujem in veliko gibljem, tako da nimam težav.

Imate še kakšne druge politične načrte? Če ne boste izvoljeni za predsednico države, še vedno lahko kandidirate za poslanko državnega zbora ali evropsko poslanko.

Trdo delamo. Množica ljudi dela, da bom izvoljena. Slovenijo je treba spraviti na normalna pota, kjer bodo delavec, kmet, družine, mladi spoštovani in cenjeni s strani države. Ob tej priložnosti se od srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem na stojnicah, ki herojsko 4 dni v dežju zbirajo podpise in vztrajajo premočeni in prezebli. Ob njih vidim, kako velika želja je v nas, da bi naredili Slovenijo lepšo in pravičnejšo za otroke, mlade, družine in stare starše. Za to gorim!

Pogovor je pripravil novinar Igor Kršinar in je bil objavljen v reviji Reporter.