Mnogo stvari v našem življenju je lahko na začetku videti kot popolna katastrofa. Tako je čutila Leevina mama, v podobni situaciji pa se je znašla tudi Marija – nepričakovana nosečnost je v njen vsakdan zagotovo zarezala veliko znamenje. Kratki film z aktualno božično tematiko nam daje vpogled v življenje matere in njene hčere z Downovim sindromom –  deklice z imenom Leeva.

Leeva sodeluje v predstavi o božičnem čudežu – podobna je našim živim jaslicam – v katerem imajo vsi sodelujoči prav tako Downov sindrom. Na začetku je razloženo, da bodo v igri nekateri otroci brali besedilo, medtem ko bodo drugi igrali.
Med posnetki zgodbe o Kristusovem rojstvu Leevina mama govori o svoji izkušnji – predvsem o tem, koliko stvari jo je njena hčerka naučila o življenju.

»V mojem prejšnjem pogledu, preden me je naučila, sem mislila, da bo imela primanjkljaje. Ona nima primanjkljajev,« pove mati ter razloži, da je bila ob rojstvu hčere zatopljena v žalost, saj je situacijo dojemala kot izgubljeno. »Mislila sem si – moje prelepo dete ima Downov sindrom in to je popolna katastrofa.«

Marijina nosečnost ni bil njen načrt za življenje. Bil je načrt Boga in ona mu je sledila.
»Je ponižna, mirna, pomirjena je z dejstvom, da bo vse dobro,« pravi mama.

Podobno je bilo tudi pri Leevini materi – najprej je morala sprejeti božji načrt in šele nato je s tem lahko ugotovila, da rojstvo njene hčere ni razlog za žalovanje.
»Bog mi ni dal jasnega odgovora, zakaj se je to zgodilo. Potrebovala sem čas, da sem ugotovila, da njegov odgovor ni toliko v tem, kaj je narobe z Leevo, kot v tem, da je bilo nekaj narobe z mojim načinom razmišljanja.«

»Kar smo se naučili, je to, da je bil Bog z nami, Bog je z nami trpel. In on nama je podaril najlepšega otroka in tu ni razloga, da žalujem, da jo primerjam, da jo pomilujem.«
Film se zaključi s prizorom, ki gledalcu jasno pokaže, da je za vsakega veliko več možnosti, kot pa zgolj zelo pogost negativen odziv ob diagnozi otroka z Downovim sindromom.

Vir: Domovina.je