Verjamem, da je mnogim še živo pred očmi 25. marec 2012, še posebej večer.

Skoraj tri leta smo delali, kar je bilo v naši moči. Tisoči! Ta čas nas je povezal, čeprav smo bili deležni brez števila neresnic, žalitev in ponižanj. Čutili, delali in verjeli smo skupaj. In bili skupaj tudi priče čudežu. Zmagi Davida proti Goljatu, ki je imel na razpolago neomejene medijske in druge vire. Bogu hvala za ta čudež.

Ta zmaga je zelo pomembna. Vendar ni pomembna samo zmaga. Vsaj toliko so pomembni naši odnosi, povezanost in izkušnje. Vse to je neprecenljiva zaloga za naprej.

V zadnjih dveh letih smo trdo delali in skupaj z Družinsko pobudo ter poslankami in poslanci dosegli pomembne uspehe za družine. Naj omenim nekatere: povečanje starševskega dodatka za nezaposlene mamice; odprava diskriminacije poročenih otrok, ki so jim umrli starši, pri družinski pokojnini; ohranitev precejšnjega dela zmanjšanega plačila za drugega otroka v vrtcu; ohranitev možnosti svobodne izbire matere in očeta o načinu izrabe starševskega dopusta; polovični popust za vinjeto za kombi za družine s štirimi in več otroki ter družine z otrokom s posebnimi potrebami oz. invalidom; preprečili smo, da bi bil vzet otroški dodatek za prvi mesec otrokovega življenja… Marsičesa, kar smo predlagali, politika žal ni hotela sprejeti, zato nas veliko dela še čaka. Vse kar smo dosegli, smo dosegli za vse otroke in starše. Tudi za istospolne partnerje smo se zavzeli bolj kot homoseksualni aktivisti. Po našem posredovanju v Državnem zboru jim je bila soglasno dodeljena t.i. vdovska pokojnina, medtem ko se homoseksualnim aktivistom na tisto sejo ni zdelo vredno priti.

Pogled se seveda usmerja v prihodnost. Še naprej bomo delali vse, kar je v naši moči, za izboljšanje položaja družin. Ne moremo mimo najav o spremembah družinske zakonodaje. Že na referendumski dan in še večkrat potem sem povedal, da smo pripravljeni sodelovati pri pripravah teh sprememb. Na drugi strani za to doslej žal ni bilo pripravljenosti. Iz tega razloga z določeno zadržanostjo spremljamo napovedi o spremembah družinske zakonodaje. Če ima vlada namen, da pripravi predloge, ki bi bili široko družbeno sprejemljivi, naj nas povabi zraven. Zadeve pozorno spremljamo. Ko bomo videli, kaj predlagajo, bomo zadeve preučili ter nato skupaj razmislili in se odločili o prihodnjih korakih.

Poslovila sta se naša velika podpornika in sodelavca prof. dr. Jože Trontelj in Bogdan Žorž. Njuna izguba je velika. Naj nas njun odhod poveže v odgovornosti, da si bomo, kljub temu, da to v polnosti ni mogoče, porazdelili bremena, ki sta jih doslej nosila onadva.

V teh težkih časih moramo iskati razloge za upanje in optimizem. Malodušje nas ne bo pripeljalo nikamor. Bodimo povezani. Pomagajmo si med seboj, v okviru družine, prijateljev in širše. Bodimo solidarni. V družinah moramo biti optimisti, saj se vsak dan trudimo, da bi otrokom dali najboljšo popotnico. To poslanstvo je večje od vseh težav.

Vsem se še enkrat zahvaljujem in čestitam za vse, kar smo skupaj dobrega naredili.

Aleš Primc
vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok