Danes goduje Sveti Blaž, priprošnjik v sili, po cerkvah lahko prejmete njegov blagoslov
03.02.2017Sveti Blaž je eden od štirinajstih zavetnikov, ki jih častimo »v sili«. Češčenje se je razširilo v poznem srednjem veku ob pojavu kuge in drugih smrtnih bolezni. Češčenje Svetega Blaža je med verniki zelo razširjeno. Edina cerkev posvečena Svetemu Blažu v Sloveniji stoji v Padni, zaledni istrski vasici. Sveti Blaž pa je tudi sozavetnik župnijske cerkve Svete Marije Vnebovzete v Jarenini na Štajerskem, kjer danes obhajajo zimsko farno žegnanje, na katerem dekanijski duhovniki slovesno podelijo »Blažev žegen« domačim vernikom in romarjem od blizu in daleč.
Sveti Blaž, ki je živel v drugi polovici 3. stoletja (umrl ok. 316), v času vladavine cesarja Licinija, je bil po legendi zdravnik, kasneje pa je postal škof v Sebasti v Armeniji. Ob Licinijevem preganjanju kristjanov je bil prijet tudi Blaž in prepeljan pred sodnika, ki ga je obsodil na mučenje in smrt z obglavljanjem. Med potjo pred sodnika, mu je naproti prišla vdova z edincem v naročju. Jokaje je prosila Blaža, naj ji reši edinca, saj se mu je v grlu zataknila ribja kost. Blaž je pokleknil k otroku, molil, ga blagoslovil in otrok je bil ozdravljen.
Blagoslov Svetega Blaža nas varuje bolezni grla in vsakega drugega zla
V Cerkvi se na današnji dan podeljuje zakramental »blagoslov Svetega Blaža«. Ob blagoslovu duhovnik s svečama, povezanima v obliki Andrejevega križa, blagoslovi grla vernikov z besedami: »Na prošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni grla in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Češčenje svetega Blaža se je hitro razširilo. Posebej je priljubljen v obmorskih krajih, morda zaradi povezave z dečkom, ki se mu je v ustih zataknila ribja kost. Mesto Dubrovnik, ki je bilo nekoč pomorska republika, si ga je že davno, najbrž v desetem ali vsaj dvanajstem stoletju, izbralo za svojega posebnega zavetnika.
Avtor
Komentarji
Komentiranje trenutno ni mogoče.