Objavljamo nagovor Andreja Breznika, predsednika krajevne skupnosti Pameče Troblje, od koder sta babica in dedek koroških dečkov, na seji Komisije za peticije in človekove pravice dne 12. maja letos.

PREDSEDNICA KOMISIJE ZA PETICIJE,EVA IRGL:
Izvolite, gospod Breznik. Pa prosila bi vas, da se res držimo dogovora,  da ne govorimo o nikakršnih osebnih podatkih, da ne govorimo tudi o določenih situacijah, ki bi lahko kogar koli pripeljale v nek nelagoden položaj, da bi se, bom rekla, poseglo v dostojanstvo vpletenih. Res bi prosila, da poskrbimo in odgovorno pristopimo k stališčem in k razpravam. Izvolite, gospod Breznik.

GOSPOD BREZNIK: Hvala, gospa predsednica.
Najprej naj svoje razmišljanje povem na takšen način, da sem globo razočaran. Prvikrat v življenju sem pristopil na takšno sejo in moji ljudje, ki predstavljajo mene, ki predstavljajo našo državo na takšen način želijo, da ne prisostvujejo sestanku zaradi tega in to je tudi odraz tega zakaj je tudi sploh pravzaprav prišlo do takšnega primera, takšnega problema. Res je, da je zakon takšen kot je ampak, če bi ljudje razmišljali s srcem, tako kot bi bilo to potrebno, verjetno bi zdaj še vsi tukaj sedeli (poslanci Cerarjeve koalicije, ki so protestno zapustili sejo zaradi podpore  Anji Kopač Mrak,op.a.) pa najbrž da bi še tudi ta dva malčka bila pri teh naših starih starših.
Najprej naj poudarim, da absolutno ne pripadam nobeni politični opciji, da smo se zbrali v našem kraju sami ljudje, ki sestavljamo lokalno skupnost in smo pristopili k reševanju primera, nemudoma, tisto sekundo, ko smo izvedeli, da sta bila ta dva otroka odpeljana na, po naše zagotovo nehuman in nepravilen način, tako se ne dela, tako se je delalo včasih, v nekih drugih časih. Danes je pa 21. stoletje in mislim da ta način je žalosten. To je prvo kar nas je spodbudilo.
Celo noč, tisti večer, ko sem izvedel kaj se je zgodilo mojima sosedoma nisem mogel spati ker sem samo razmišljal kaj bi napravil sam, če bi se meni to zgodilo. Štiri čudovite vnuke imam sam in prepričan sem, da bi se mi zmešalo! Dobra sta ta dva moja soseda sta da še v takšni kondiciji, da se še tako dobro držita in jih spoštujem in jih podpiram v tej točki, ker res si zaslužita vso podporo, da sta sposobna prenašati takšno nečloveško dejanje Centra za socialno delo, posebej iz tega razloga smatram, ker smo slišali veliko stvari, ki peljejo v to smer, da je bilo njihovo početje za otročka nehumano in nepravilno. Ali je bilo pravilno po zakonu ne znam presoditi oziroma ne želim presoditi, o tej zadevi naj sodijo tisti, ki se na to spoznajo, gospod Donko in še drugi. Vem pa, da je način na kakršen so bili odpeljani otroci in pa način na kakršen so se tri mesece pogovarjali o nuuni usodi na CSD, nesprejemljiv in nelogičen. Nam se zdi to neetično in pravzaprav zaradi tega smo še posebej ponosni da se je kompletna koroška posebej naše mesto, Slovenj Gradec z okolico odzvalo na takšen način kot se je. Naj povem, da smo teh, približno 3 tisoč podpisov ali nekaj več, pobrali v samo štirih urah. V štirih urah, še enkrat poudarjam, smo pobrali teh 3 000! podpisov in to nekaj pove. Ni bilo človeka, ki je šel mimo da ni prišel in podpisal, ni ga bilo. Zakaj? Zato, ker je normalen, ker normalno razmišlja, ker logično razmišlja, razmišlja kot vsak starš, tako kot vsak dedek in babica. Zato so vsi prišli, pristopili in tudi sedaj po mesecu in nekaj dnevih od tistega dne me ustavljajo na ulici in me sprašujejo daj povej kaj se je uredilo, kako daleč je, kaj se v tej zadevi dogaja. In vsakemu pravim, počakajte, boste izvedeli, se premika, nekaj se bo zgodilo, zagotovo se bo nekaj zgodilo, če je pravica se bo nekaj bo zgodilo, se bo zgodilo tisto kar si vsi želimo. In jaz sem prepričan, vedno bolj sem prepričan, da je naše delo (zbiranje 3000 podpisov,op.a.) bilo upravičeno, če ne direktno v  tem trenutku in to minuto, sta ta dva stara starša, da je bilo upravičeno za vse nas potencialne kandidate za kasnejši čas, da se ta zakon spravi do te točke, da bo tisti, ki bo naslednji, ki bo imel takšne probleme, da on, tisti stari starši ne bodo imeli takšnih problemov, ker to kar se je zdaj zgodilo s tema dvema otrokoma in tema dvema starima staršema je itak že pustilo nek pečat, neko sled in to bo verjetno se še dolgo poznalo na teh dveh majhnih otrocih. Toliko za enkrat imam jaz. Hvala lepa.