Spoštovana Gabi Čačinovič Vogrinčič in ostale profesorice!

Stroka socialnega dela je z vašimi izjavami o primeru "velenjskih otrok", posebej v  oddaji Preverjeno, z dne 19. 4. 2016 ponovno razočarala vse, ki smo upali, da imamo vendarle na Fakulteti za socialno delo še kakšnega socialno čutečega človeka in strokovnjaka.

Včeraj (25. 4. 2016) me je po telefonu poklicala novinarka javne televizije in me vprašala, kako komentiram izjave v oddaji Preverjeno, kjer ste, spoštovana Gabi Čačinovič Vogrinčič, kot strokovna avtoriteta, pritrdili ugotovitvam CSD, ministrstva in socialne inšpekcije v zadevi  odvzema »velenjskih otrok«. Izjave po telefonu nisem dal, sem pa obljubil javno pismo, ki ga naslavljam tudi na vas.

Spoštovana Gabi Čačinovič Vogrinčič, ali mislite da lahko prepričate državljanke in državljane, da je otrokoma dobro, ker sta se razveselila posteljice? Ali se sploh poslušate in zaznate, da v vaših besedah ni nikakršnega sočutja do stiske otrok, ki sta v nasilju izgubila mamino varno zavetje, sedaj pa jima je država – spet nasilno – vzela še babico in dedka? 

Ob vaših besedah sem kot socialni delavec in človek sočutja pretresen. Kaj se je zgodilo z vami, ki ste generacijam študentov socialnega dela govorili o pomenu družine za zdravo rast in razvoj otrok?  Kaj se je zgodilo s stroko, da je pripravljena tako brezčutno trgati družinske vezi otrokom, in poteptati načela etičnega ravnanja v socialnem varstvu?

Gabi Čačinovič Vogrinčič, s kakšno pravno podlago ste preverili vso dokumentacijo v zadevi »velenjskih otrok«?  Kdo vas  je pooblastil za ta dejanja? Na kakšni podlagi Odbor za pravice vnukov in starih staršev imenujete ulica?

Dekanja Vesna Leskošek, s kakšno pravico sejete predsodke in diskriminacijo proti Odboru za pravice vnukov in starih staršev, ki se zavzema za vrnitev vnukov starim staršem?

Gospa Čačinovič Vogrinčič, dovolim si skromno oceno, da bi bilo za vaš ugled veliko bolje, če bi ob tej temi vsaj molčali, če že ne morete ali smete zagovarjati strokovnih stališč. Prav tako je velika škoda, da skušate deliti državljanke in državljane, ki v veliki večini razumejo, da sta v razmerah, ki so se zgodile, stara starša najboljša možnost za vzgojo dečkov.

Vsaki študentki socialnega dela (študentov je namreč komaj za vzorec), ki pride na prakso na katerikoli CSD, bi moralo biti jasno, da sodi otrok najprej v krog svoje družine. Tako je bilo od nekdaj.

Praksa evropskega sodišča za človekove pravice v duhu 8. člena EKČP namreč stare starše umešča v družino, za katero sta značilni domačnost in navezanost med njenimi člani. V primeru velenjskih dečkov so to ugotovile tudi socialne delavke, kljub temu pa otroka iztrgale iz varnega in znanega okolja.

Zaradi  vaših pogledov in zgrešene socialne politike, ki gre čedalje bolj v smer socialnega inženiringa, CSD-ji postajajo vedno bolj umetne tvorbe, odmaknjeni od ljudi in, kot je pokazal ta primer, v nekaterih primerih delajo celo proti ljudem, tudi proti tistim najbolj ranljivim – otrokom.

Pred nami sta nemočna dečka. Njuna mati je v svoji stiski ostala brez strokovne pomoči, bila je ob življenje. Ta cena bi morala zadostovati. Za njuna sinova še ni vse izgubljeno. Skupaj lahko preprečimo še večjo škodo.  Zato vas, profesorice Fakultete za socialno delo pozivam: zastavite svoj vpliv, pozovite odgovorne, naj nemudoma vrnejo  vnuka v njuno edino pravo družino, k babici in dedku!

Lepo pozdravljene,

Vaš nekdanji študent, Franci Donko, strokovni delavec s srcem