V slovensko javnost pošiljam dvanajst tez proti spremembam Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Te nabijam na vrata slovenske javnosti kot Martin Luter svoje teze proti vodstvu katoliške Cerkve.

Ker pa moje teze niso protikrščanske in protikatoliške, tudi ne proti ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, zato vem, da ne bodo imele takšnega uspeha, kot so ga imele Lutrove vse do danes. A ne glede na to sem prepričan, da mi nikoli ne bo žal, da sem jih nabil, ne na sveta vrata, ampak na vrata prevar in laži.

Na referendumu bom PROTI:

•     Ker zakonodajna in izvršilna veja oblasti brez družbenega soglasja spreminjata temelje družbe, kar je družina po definiciji Splošne deklaracije o človekovih pravicah.
•     Ker noben mednarodni dokument niti slovenska ustava tega ne zahtevata niti terminološko ne omogočata, da se namesto moškega in ženske uporabi pojem oseba. Zato je predlog spremembe družinskega zakona neustaven. In če referendum pade zaradi prenizke udeležbe, je potrebno vložiti ustavno pritožbo.
•     Ker se z zakonom posega v tisočletja stare civilizacijske izkušnje, da je različno spolno razmerje edini garant nadaljevanja človeške vrste.
•     Ker peščica istospolnih aktivistov že tretjič izsiljuje nekaj, do česar sama s svojim stilom življenja ne more priti: otroka.
•     Ker se vprašanje istospolnih parov, ki so drugačni od različnospolnih, želi v vsem izenačiti, kar ni možno ne biološko, ne psiho-socialno, ne etično, zato tudi ne sme priti do sprememb na zakonodajni ravni.
•     Ker je razmerje istospolnih oseb urejeno s posebnim zakonom, ki se ga da popraviti v tistem delu, v katerem ne rešuje vprašanj, ki nastanejo iz skupnega bivanja dveh istospolnih oseb.
•     Ker je potrebno zavarovati pravico otroka do matere in očeta kot temeljno pravico otroka. In pravico staršev do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke, s tem pa tudi svobodo vesti.
•     Ker je iz vseh svetovno priznanih psiholoških in psihoanalitičnih šol znano, da najnežnejša leta otroštva odločilno vplivajo na življenje vsakega človeka. Takrat se zgodijo vsi bistveni identifikacijski procesi, ki jih je kasneje težko nadoknaditi ali pa to zahteva veliko napora, volje in tudi materialnih sredstev. Izjave ali molk članov slovenskega društva psihologov so strokovna sramota, saj zanikajo utemeljitelje sodobne psihologije in psihoanalize, kot so Freud, Erikson, Hartmann, Frankl, Jung, Adler, Rogers in številni drugi.
•     Ker so negativne posledice v življenju otrok, ki odraščajo brez očeta ali brez mame, preverljive na primerih, kjer se to ni zgodilo namerno, je zato toliko slabše v primeru, ko se enega od spolov zavestno izključuje.
•     Otrok ni ne pravica ne posledica takšnih ali drugačnih želja in projekcij odraslih. Otrok je dar! V kolikor je kaj drugega, po pravilu postane žrtev.
•     Tako imenovana teorija spola upošteva samo kulturni in socialni vidik, ne pa tudi prirojenega – biološkega, psihološkega, da o metafizičnem ne govorimo. Človek je celostno in večplastno bitje (telesno, duhovno in duševno). Vsaka redukcija človeka na eno od treh dimenzij ima za posledico pohabljanje človekove osebnosti. To vodi v ideologizacijo družbe in ima dolgotrajne negativne posledice.
•     Proti predlagani spremembi Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih sem tudi zato, ker se je potrebno upreti kulturi, ki izvaja totalitarno revolucijo na področju spolnosti in družine, s tem pa spodkopava najbolj naravne temelje zahodne civilizacije in človeštva nasploh. Še dobro, da izven zahodnega civilizacijskega prostora te ideje nimajo nobene možnosti za uresničevanje.

Dr. Ivan Štuhec

Vir;

• Nova24tv.si