Besed Jezus Kristus, Marija, učlovečenje Božjega sina in Odrešenika, v povezavi z Božičem, v največjih medijih, od risank do zabavnih oddaj, skorajda ne boste zasledili. Razen ob prenosih verskih obredov, poslanicah cerkvenih dostojanstvenikov in v verskih oddajah.

Kristofobija, strah, nestrpnost do Jezusa Kristusa, je v javnem prostoru v nebo vpijoča. Tudi v božičnem času.

V vseh "božičnih" risankah na Božični in naslednji dan nisem slišal besede Jezus. Osrednja tema "božičnih" risank so darila.

Medijem v zanikanju vsebine Božiča prav pride ameriška božičkomanija in vsemogoča božična eksotika celo iz živalskega sveta. Prikazujejo se »božični« filmi, ki se dogajajo ob času Božiča in imajo v glavni ali stranski vlogi rdeče belega božička. Prikazujejo se risanke z maškarami v rdeče belih oblačilih, ki tragikomično izpadejo v zanikovanju resničnega Božičnega sporočila. Tragično je predvsem, ker gre za izkrivljanje otroškega pogleda na Božič.

Ubogi Sv. Miklavž v javnem prostoru na škofovski kapi ne sme imeti križa… Na božičnih voščilnicah se je verska motivika, v večini morala umakniti medijsko in komercialno zaukazani.

Božični napevi spadajo k Božiču. Tega se zavedajo medijski oligarhi. Priročni so ameriški komercializirani božični napevi v vseh mogočih variantah »a la« Jingle bells itn. Najraje samo instrumentalno, če pa že z besedilom, seveda v angleščini ali pa v slovenskem prevodu, kjer je izbrisan Jezus. Še posebej žalosten primer glasbene kristjanofobije v risankah sem videl, ko so Haendlovi Aleluji, kot enemu najbolj znamenitih izrazov vstajenjskega veselja, gladko spremenili besedilo.

Tudi letošnjem medijskem prostoru je kakšna svetla izjema: naj omenim čudovit Božični koncert kranjske gimnazije na nacionalni televiziji.

Večina, ne glede na to ali so verujoči kristjani ali ne, razume Božič kot družinski praznik, kar je eno glavnih sporočil Božiča. Družinsko sporočilo Božiča je zaenkrat še medijsko dovoljeno. Glede na to, da se to tepe s t.i. teorijo spola (gender theory), prevladujočo zahodno medijsko ideologijo, tudi to hitro prilagajajo. Pomen družinskega praznika izrinja pomen darilnega praznika. "Božične" risanke so že vse na to vižo. Zaradi tega imamo mame in očetje zahtevno dolžnost, da otrokom še bolj zavzeto in doživeto predstavljamo, za kaj v resnici gre. Otroci rabijo kot popotnico v življenje Božič kot praznik večnega Upanja in Božje Ljubezni.

»Jezus je edini razlog za Božič.« Tega dejstva ne bo spremenila ne potrošniška evforija, ne medijska kristofobija. Bolj kot bo radikalno medijsko sprevračanje in nasilno udejanjanje teorije spola, bolj bodo ljudje iskali resnično Božično sporočilo.

Začnimo pri sebi! Ne bojmo se Kristusa. Papež Frančišek nam ga osebno doživeto predstavlja kot našega najboljšega prijatelja.

Aleš Primc