Slovenska ustava je ena izmed najbolj negativno nastrojenih ustav na svetu. Poleg 55. člena, s katerim kot edina na svetu - po za lase privlečeni interpretaciji ustavnega sodišča - v ustavi uzakonja "pravico do uboja nerojene punčke in fantka, imamo v Slovenski ustavi tudi 7. člen, ki govori, da so država in verske skupnosti »ločene«. Pravniki in poslanci, ki so leta 1991 sprejeli Slovensko ustavo, so podlegli pritisku komunistov, ki so na vsak način vsilili ločitev Cerkve oz. verskih skupnosti od države. Razlog zakaj je bilo potrebno v Ustavo prepisati določilo nedemokratične in totalitarne Jugoslovanske ustave je bil očiten: ločiti katoličane od državnih institucij, zagotoviti pravno in materialno podlago za nadaljnjo ateizacijo otrok v šolah in širjenje borbenega ateizma kot "državne vere" na vseh ravneh naše države in družbe.

Na osnovi 7. člena ustave se izdatno financirajo projekti za širjenje ateističnih in kristjanofobnih idej, financiranje krščanskih programov pa je z ustavo prepovedano!

Avtorji slovenske ustave so imeli pri sprejemu pred očmi predvsem en cilj: s 7. členom uzakoniti slovensko verzijo aparthaida. S tem ustavno pravnim nasiljem so vsilili ateizem kot "državmo religijo" ter obenem uzakonili ustavno diskriminacijo katoličanov in drugih verujočih državljanov. Ali konkretneje – ateiste, sekulariste in kristjanofobe so razglasili za prvorazredne državljane, kristjane in verujoče ljudi pa ustavnopravno razglasili za drugorazredne državljane, ki morajo biti zaradi svojega verskega prepričanja ločeni od države. Ta diskriminatorno-ustavno prirejena logika se najbolje kaže v primeru financiranja t. i. ateističnih, proabortivnih in borbeno sekularnih organizacij (Mirovni inštitut, Legebitra, Amnesty International Slovenija, FDV itd.), ki so za širjenje svojih sekularnih idej že leta bogato finanančno nagrajevana iz državnega proračuna; na drugi strani pa je prepovedano financiranje verskih organizacij kot npr. humanitarnih organizacij, cerkvenih gibanj in misijonskih organizacij, ki delujejo znotraj Cerkve. Razlog zakaj država ne sme financirati omenjenih organizacij je razvpiti 7. člen ustave, ki ga radikalni ateisti interpretirajo kot strogo prepoved financiranja verskih skupnosti. Gre za borbeno politiko, ki s sklicevanjem na ustavo, davkoplačevalski denar verujočih državljanov usmerja za financiranje »alternativne kulture«, »vstajniških gibanj« in poveličevanje povojnega totalitarnega nasilja. Zanimivo je, da 7. člen »moderne in napredne« slovenske ustave ne govori o ločitvi "ateistov in države" ali pa "homoseksualnih aktivistov in države", temveč kaznuje samo »pripadnike verskih skupnosti«, ki morajo biti ločeni od države, vedno tiho in vedno brez državnega denarja. Ob tem je zanimivo, da v državnih ustanovah (npr. na ministrstvih in šolah) obstaja prepoved naročanja na verske časopise in revije (Družina, Ognjišče), kar pa ne velja za borbene kristjanofobne revije in časopise kot sta npr. Dnevnik in Mladina, ki sta prejela že na desetine milijonov eurov davkoplačevalskega denarja za širjenje ateizma in poglabljanje predsodkov proti verujočim državljanom. Tej diskriminatorni in nestrpni politiki lahko dodamo tudi prepoved državnega financiranja gradnje cerkva in drugih verskih objektov, na drugi strani pa državne ustanove iz javnih sredstev poljubno financirajo »ateistična svetišča« kot npr. Metelkova, Center urbane kulture v ljubljanski Šiški itn.

Na osnovi kontroverznega 7. člena ustave uvedena radikalna spolna vzgoja, reklamiranje splava pa je del obveznih šolskih programov!

Slovenija je edina država v Evropski Uniji, ki ima z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2000 uzakonjeno prepoved verskega pouka v javnih šolah. Za razliko od Francije, kjer se verski pouk izvaja v prostorih javnih šol, so slovenski radikalni ateisti izsilili eno izmed najbolj spornih prepovedi, s katero so z ustavo stigmatizirali verujoče državljane in jih pregnali v t. i. »geto«. Obenem so ti isti radikalni sekularisti na osnovi 7. člena ustave v šolah vsilili vsem staršem obvezni "liberalni verouk" oz. radikalno spolno vzgojo, promoviranje kontracepcije in izvajanje splava brez soglasja staršev ter homoseksualno indoktrinacijo, ki zanika pomen, ženske in moškega, očetovstva in materinstva za rojstvo, razvoj in vzgojo otroka. Ob tem je otrokom v šolah še marsikje prepovedano pisati besedo »Bog« z veliko začetnico, omenjati »pred in po Jezusu Kristusu« ter praznovati Miklavža. Vaje iz joge, praznovanje ateističnega izmišljenega Dedka mraza, utrjevanje mita o čarovnicah in nazadnjaški Cerkvi ter poveličevanje psevdoreligioznega mita o opičjem nastanku človeka pa so stalni del zastrupljenega ozračja, ki vlada v večini slovenskih osnovnih in srednjih šol ter na družboslovnih fakultetah. Takšno ozračje pa je skupaj z mediji eden od glavnih razlogov za razkristjanjevanje naših otrok v javnih šolah in ustanovah, kjer jih državni uradniki še vedno prepogosto prevzgajajo v borbene in nestrpne ateiste, ki odklanjajo vero in družinsko življenje.

Kaj lahko naredimo? Čim prej nova slovenska ustava brez 7. in 55. člena!

Mnogi se sprašujejo, kaj lahko naredimo za izboljšanje družbenega ozračja v Sloveniji? Eden od začetkov je gotovo ta, da začnemo z ustavno-pravnimi spremembami, s katerimi bomo odstranili kontroverzna člena, ki govorita o »pravici do uboja nerojenih otrok« ter »pravici do diskriminacije verujočih državljanov«. Nujno je, da se na ravni nove slovenske ustave preneha s kršenjem človekovih pravic in protiustavnim poveličevanjem ateizma in financiranjem borbenih sekularistov. Obenem pa je nujno, da se državljanom čim prej vrne pravica do referenduma, s katero bomo potrdili novo ustavo. Brez pravice do referenduma pošteni in demokratični državljani ne morejo zaupati politikom in politično skorumpiranim pravnikom, ki nikoli niso imeli poštenih namenov.