Kristjanofobija: Ranka Ivelja s svojim nestrpnim pisanjem prizadela bralko! Odpovejte Dnevnik!
18.11.2014Predsednica t.i. novinarskega častnega razsodišča Ranka Ivelja je pred nekaj dnevi še enkrat javno pokazala svojo gorečo obsesijo s slovenskimi katoličani. Znano je, da je v uredništvu časopisa Dnevnik njena naloga, da skrbi za terminsko usklajeno »pravilno« t.j. pogostokrat kristjanofobično poročanje o katoliški skupnosti in katoličanih. Vse z namenom, da se katoličane stalno in v primernih časovnih intervalih javno škandalizira, zasmehuje in stigmatizira.
Kot očitno trajna predsednica t. i. Novinarskega častnega razsodišča, se je v zgodovino slovenske kristjanofobije zapisala kot tista, ki je na montiranem procesu brutalno obsodila visoko nosečo kolegico Barbaro Kastelec le nekaj dni pred porodom zgolj zato, ker ni hotela slepo verjeti v radikalno teorijo spola, ki ne priznava, da obstaja naraven ženski in moški spol ter ne priznava pomena materinstva in očetovstva za rojstvo, razvoj in vzgojo otroka. Nadalje je razglasila blaženega Lojzeta Grozdeta za fašista in "izumila" grobo žaljivko »katoliban« - to je Iveljina psovka, s katero je zmerjala verne katoličane in za katero se javno do danes ni opravičila. V septembrskem prispevku v časopisu Dnevnik pa se je samooklicala celo za »cerkveno sodnico« in brez dokazov in sodb javno kriminalizirala nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška.
Še eno hujskanje Ivelje proti štajerski katoliški skupnosti!
V članku "Monisgnor in mimikrija" objavljen 13. novembra 2014 v časopisu Dnevnik je zopet diskreditirala katoliško skupnost v Mariboru ter še posebej Ivana Štuheca tamkajšnjega duhovnika, ki svoje delo posveča tamkajšnji srednji šoli na Vrbanjski. V njem krivično in pavšalno zmerja predstavnike Cerkve z odioznimi arogantneži in slavi kristjanofobno in žaljivo predstavo Antikrist kot del "elementarne intelektualne spoštljivosti." Obenem pa na koncu svojega člankacelo "zagrozi", da bo škofe pribila na cerkvena vrata. Njeno pisanje in pavšalne sodbe so zopet naletele na negativen odmev v slovenskimi javnosti. Časopis Dnevnik je moral zato objaviti prispevek bralke, ki jo je Ranka Ivelja s svojim pisanjem prizadela:
Odgovor Ranki Ivelja
Dne 13. 11. 2014 je bil objavljen članek Ranke Ivelja Monsinjor in mimikrija, kjer med drugim zapiše, da Cerkev ni ne bolj ne manj ogrožena od preostale družbe. Saj se že zdavnaj ne razburjam več zaradi neprofesionalnosti pisanja slovenskih novinarjev o slovenski cerkvi (razen častnih izjem), ker po toliko intervencijah pač spoznaš, da ni pomoči, ampak se pa vseeno sprašujem, kako je mogoče, da inteligentna novinarka, kot je gospa Ivelja, oziroma uredništvo ne spregleda, da so zato, da se verniki počutimo bolj ogrožene kot drugi, vzrok tudi take predstave in taki članki.
Na začetku še sama prizna, da je predstava Antikrist zanič. Potem pove, da se cerkev odziva na mariborsko polomijado z odiozno aroganco. No, tako mnenje ima pravico imeti. Z njo se strinjam, da ni vedno cilj kriminala imeti vilo, jahto in milijone. Ona misli, da se je v mariborskem primeru hotela Cerkev okoristiti s povečanjem družbenega vpliva in moči, jaz pa mislim, da so hoteli z denarjem narediti kaj dobrega. Sama prizna, da je šlo vsako leto 20.000 evrov v izobraževanje, po mojem pa je šlo še več. Ne razumem je, ali se ji to ne zdi prav.
No, in sedaj k temu, kar me čudi in me je spodbudilo k pisanju. V članku trdi, da Cerkev vedno igra vlogo žrtve. Po mojem je ne igra, ampak žrtev v resnici je. Kaj drugega si je ob takih predstavah (podprtih z javnim denarjem in propagando) in takih člankih mogoče misliti? (Marija Miklič Ogrin, Izola - objavljeno v Dnevniku - Pisma Bralcev - 18. 11. 2014)
Komentarji
Komentiranje trenutno ni mogoče.