Matere so žrtve splava: depresija, odvisnosti, samomorilnost! (4. del)

Splav nikoli ne mine brez dolgotrajnih posledic, ki jih najbolj čuti mati. Številne raziskave dokazujejo, da je postabortivni sindrom eden največjih problemov številnih sodobnih žensk.

30 % večje tveganje za težave v duševnem zdravju po splavu, splav ne prinaša nobenih koristi

Dolgoletna raziskava med ženskami iz Nove Zelandije, objavljena v British Journal of Psychiatry, je pokazala, da obstaja 30% večja verjetnost pri ženskah, da se soočijo z zlorabo substanc, samomorilnimi mislimi, anksioznimi motnjami in hudo depresijo po splavu, kot ob ostalih izidih nosečnosti. Med ženskami, ki so nadaljevale z nenačrtovano nosečnostjo, ni bilo odkritega nikakršnega povečanja tveganja za duševno zdravje in raziskovalci so dejali, da ni bilo nobenega dokaza, da splav prinaša kakršnokoli korist za duševno zdravje žensk. (DM Fergusson et. al., “Abortion and mental health disorders: evidence from a 30-year longitudinal study,” The British Journal of Psychiatry, 193: 444-451, 2008.)

Večji delež depresije, zlorabe substanc, samomorilnega vedenja po splavu

V novozelandski študiji objavljeni leta 2006 v Journal of Child Psychology and Psychiatry, so ženske, ki so opravile splav, posledično v večjem deležu doživljale zlorabo substanc, anksiozne motnje in samomorilno vedenje, kot ženske, ki niso opravile splava, celo po preverjanju prej obstoječih stanj. Približno 42 % žensk, ki so opravile splav, je izkusilo hudo depresijo v zadnjih štirih letih (skoraj dvojni delež kot pri ženskah, ki niso bile noseče in 35 % večji delež kot pri tistih, ki so donosile). (DM Fergusson, et. al., “Abortion in young women and subsequent mental health,” Journal of Child Psychology and Psychiatry 47(1):16-24, 2006.)

Močno povečano tveganje za klinično depresijo

British Medical Journal je leta 2002 objavil študijo, ki ugotavlja, da v primerjavi z ženskami, ki svojo prvo nosečnost donosijo, imajo ženske, ki v prvi nosečnosti umetno splavijo, močno povečano tveganje za klinično depresijo, po meritvah v povprečju osem let po njihovih prvih nosečnostih. (DC Reardon, JR Cougle, “Depression and Unintended Pregnancy in the National Longitudinal Survey of Youth: A Cohort Study,” British Medical Journal 324:151-2, 2002.)

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!. Namenjena je izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top