Združenje V imenu družine pod vodstvom karizmatične zdravnice in nekdanje novinarke Željke Markić (na sliki) je od 21.9. do 5.10.2014 zbralo več kot 380.000 podpisov za razpis referenduma o spremembi volilnega sistema. Zbiranje podpisov je potekalo pod geslom "izbirajmo poslanke in poslance z imenom in priimkom".

Na Hrvaškem morajo za razpis referenduma zbrati 10% podpisov državljank in državljanov, kar pomeni okoli 376.000 podpisov. Največje stranke na Hrvaškem se bojijo, da bi sprememba volilnega sistema močno premešala politična razmerja in omogočila uveljavitev novim strankam, ki jim je obstoječ sistem nenaklonjen. Zato so proti predlogu volilnega sistema skupaj nastopili obe največji stranki, socialistična SDP in konzervativna HDZ. Ti imata skoraj do vseh vprašanj diametralno različne poglede, vendar pa sta enotni, ko gre za omejevanje referendumske iniciative.

Da bi preprečili referendum o volilnem sistemu so si v SDP in HDZ izmislili, da na Hrvaškem ni okoli 3.755.300 volilcev, ampak da jih je 4.500.000. Pri tem vključujejo Hrvate v izseljeništvu. Gre za zavajanje in zlorabo, saj se dela za Hrvate v izseljeništvu volilni imenik za vsake volitve posebej. Volilke in volilci se morajo namreč najkasneje 10 dni pred volitvami javiti, da želijo glasovati in se na tej podlagi sestavi volilni imenik Hrvatov v izseljeništvu. Za zbiranje podpisov referenduma hrvaška volilna komisija ni sestavila volilnega imenika Hrvatov v izseljeništvu, zato njihovo število ni znano. Edini volilni imenik, ki v tem trenutku obstaja, je zato volilni imenik volilnih upravičencev, ki živijo na Hrvaškem in edino ta je lahko uradna in natančna podlaga za ugotavljanje ali je bilo zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma. Poleg tega zakon, ki ureja zbiranje podpisov določa, da mora organizator zbiranja podpisov sporočiti lokacije, na katerih se bodo zbirali podpisi. To pa lahko naredi samo na Hrvaškem in ne v drugih državah.

Združeni SDP in HDZ več kot očitno poskušata zatreti voljo ljudi po spremembah, vendar v združenju V imenu družine, ki je največja civilnodružbena pobuda v srednji Evropi, napovedujejo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da se bo spoštovala volja več kot 380.000 podpisnikov. Najprej na hrvaškem ustavnem sodišču in potem, če bo potrebno, tudi na Evropskem soduišču za človekove pravice.

Vporednice s Slovenijo so več kot očitne. Tudi v Sloveniji se politične stranke ne morejo dogovoriti skorajda o ničemer, razen da omejijo voljo ljudstva. Na ta način so vse, leve in desne, s podporo največjih medijev leta 2013 sprejele radikalne omejitve referenduma. To pa tudi v Sloveniji, tako kot na Hrvaškem, ne bo zmanjšalo volje civilne družbe po izvedbi nujnih reform in preprečevanju samovolje političnih elit.