Tako ugotavlja raziskava, katere rezultati so bili nedavno objavljeni v francoskem dnevniku Le Monde in ki jo povzema tudi vatikanski časopis L'Osservatore Romano. Razlogi za priljubljenost naravnih metod so sodeč po raziskavi danes predvsem zdravstvene in ekološke narave.

Gre za neke vrste »rehabilitacijo« okrožnice papeža Pavla VI. Humanae vitae, ki je že ob izidu leta 1968 ženskam predlagala naravne metode in spodbujala zdravniško osebje, da bi se zavzeli za raziskovanje na tem področju. Cerkev, na katero se je dolgo, in se včasih še sedaj, gleda kot na sovražnico ženske emancipacije, se tako nasprotno razodeva kot bolj pozorna na zdravje ženske od laične družbe. Na slednjo namreč vplivajo interesi velikih farmacevtskih podjetij, ki imajo od prodaje kemičnih kontracepcijskih sredstev nemalo dobička in katerim nedvomno ni na prvem mestu resnično dobro počutje osebe. Zdi se, da se je zaupanje v sredstva, ki naj bi omogočala svobodo v spolnosti na račun ogrožanja lastnega zdravja, sedaj začelo krhati.

Med najučinkovitejšimi naravnimi metodami, ki je raziskava v dnevniku Le Monde sicer ne upošteva, je Billingsova metoda. Ta je bila že pred desetletji z uspehom preizkušena v številnih državah, med drugim, navkljub komunističnemu režimu, tudi na Kitajskem. Je preprosta metoda, ki temelji na opazovanju lastnega telesa in ne vpliva na zdravje ženske. Odkrila sta jo avstralska zdravnika, zakonca Billings. Da doslej ni bila zadostno razširjena, je deloma tudi krivda Cerkve. Le malo je namreč duhovnikov, ki jo pozna, še manj pa tistih, ki o njej govorijo. S tem so zamudili pomembno priložnost, da bi sedaj, ko se je kemična kontracepcija znašla v krizi, »rehabilitirali« katoliški moralni nauk o spočetjih in rojstvih.

Presenetljivi rezultati raziskave so pokazali, da v Franciji danes ena od desetih žensk oziroma 9,5 odstotkov izbere naravne metode uravnavanja spočetij. Njihovo število je naraslo zlasti med ženskami, ki imajo bodisi ekonomske težave bodisi nižjo izobrazbo. Med razlogi, da se raje zatečejo k naravnim metodam, izstopa želja, da lastnemu telesu ne bi vsiljevale hormonov.

Da bi na podlagi raziskave lahko zaključili, da gre resnično za novo težnjo, je še prezgodaj. Dejstvo pa je, da so bili že razviti izpopolnjeni aparati, ki omogočajo ugotavljanje časa ovulacije. Na spletu je mogoče najti katoliške strani, ki spodbujajo občasno vzdržnost. Te naravne metode razlagajo kot ohranjanje zmožnosti dati življenje nedotaknjene med vsako spolno združitvijo. Učinkovitost posameznih naravnih metod je sicer različna in nekateri zdravniki jih niti ne upoštevajo, saj nimajo stoodstotnega zagotovila. Kljub temu pa glede na naraščajoče število oseb, ki jih uporabljajo, ne morejo še naprej ostajati spregledane. Članek v dnevniku Le Monde, ki podaja rezultate raziskave, se zatorej zaključuje z vprašanjem, na kakšen način bi bilo najbolje o njih govoriti. Vsi se namreč strinjajo, da je naravne metode, temelječe na opazovanju lastnega telesa, potrebno zares dobro razumeti, če se jih želi uspešno aplicirati.