Frankfurter Allgemeine Zeitung, eden osrednjih evropskih in svetovnih časopisov, je 19 8. 2016 objavil članek o zgrešenosti enačenja ženskega in moškega spola, kar vztrajno tako po svetu kot v Sloveniji vsiljujejo pristaši ideologije spola, homo-lezbične-bi-trans-queer seksualni aktivistke in aktivisti ter državne institucije. Te manipulacije, ki so jih polni mediji in vdirajo v naše šole, nimajo nobene znanstvene podlage.

V nadaljevanju objavljamo nekoliko skrajšani prevod članka Eine Frage des Geschlects (Vprašanje spola), Frankfurter Allgemeine Zeitung, avtor: Miray Caliskan

VPRAŠANJE SPOLA

V medicini je razprava o vprašanju spolov rešena. Moškost tiktaka drugače kot ženskost. Za postavljanje diagnoz in terapije številnih bolezni imajo najnovejša spoznanja medicine daljnosežne posledice. Potrebno jih bo upoštevati tudi v socioloških in filozofskih razpravah o pomenu biološkega spola za človeka in družbo. Vruhunski medicinski strokovnjaki so z raziskavami, ki so upoštevale tudi pomen biološkega spola dokazali več kot vsaka druga debata o spolu, dejstvo, da se »on« od »nje« bistveno razlikuje – in to ne le v glavi. Medicinske študije dolgo niso prišle do dna majhnim, »finim« razlikam med moškimi in ženskami. To je naredil nov razvoj medicine spola (gender medicine). Po njeni doktrini v raziskovanju ni smiselno uporabljati univerzalnega koncepta, ampak upoštevati različnost moškega in ženske. »Gender« prihaja iz angleško govorečega prostora in označuje psihosocialni spol. Je produkt družbenih in kulturnih dejavnikov in združuje norme, vplive okolja, kot tudi načine vedenja in spolne vloge moških in žensk. Angleški nasprotni izraz »sex« je biološki spol, torej genetsko, hormonsko in metabolično določena (postavljena) anatomija človeškega telesa. »Gender« in »sex« sta pogosto vpeta v t.i. »gender-bias«, torej pačenje v rezultatih raziskav, v katerih sta kategoriji spola deloma izključeni ali v celoti neupoštevani. Pri tem je izhodišče raziskave v tem, ali v medicini med moškimi in ženskami obstaja zmotna enakost, ali obstajajo razlike, ki jih ni mogoče opaziti s površnim opazovanjem. Ravno na ta problem se navezuje gender medicina - v novejših raziskavah je spol osnova pristopa.

NOVA SPOZNANJA

Za spol pomembni dejavniki, kot so spolni hormoni in način življenja, so v novejših raziskavah upoštevani v razvoju preventive, diagnostike in terapije. »Spol ni odločilen le za razmnoževanje, ampak vpliva tudi na naše telesne funkcije, na zdravje, zaznavo in odzivanje v primeru bolezni ter na naš odnos do življenjskih pričakovanj« - ugotavlja Alexandra Kautzky-Willer, prva avstrijska profesorica za gender medicino na medicinski univerzi na Dunaju. Medicinske raziskave opažajo glede na spol različno skrb za zdravje, pa tudi rizična vedenja se razlikujejo glede na spol. Razlike med spoloma potrjuje tudi dejstvo, da je npr. odziv moških na številna zdravila drugačen kot pri ženskah. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je svetovna zdravstvena organizacija močneje posvetila gender tematiki in se zavzela za vključite gender vprašanj v medicinske raziskave. Številne današnje raziskave kažejo, kako pomembno je, da se upošteva spol.

MOŠKI IN ŽENSKI MOŽGANI

Simon B. Eickhoff in njegovi kolegi iz univerze v Dusseldorfu so odkrili povezavo med lastnostmi značaja pri moških in količino sive možganske substance. Enake povezave pri ženskah niso zaznali. Študija, objavljena v strokovni publikaciji CerebralKorteks kaže, da so ekstravertiranost, občutek za obveznosti in čustvena stabilnost pri moških tesno povezani z volumnom sive substance v gubi velikih možgan. Te povezave niso potrdili pri ženskah. Razlaga za to je v tem, da koncentracija ženskih spolnih hormonov pri ženski v različnih obdobjih niha, pri moških pa je stabilna. Poleg tega je bilo sprejeto, da je osebnost pri ženskah močneje določena z medsebojnimi odnosi (vplivi) med možganskimi regijami. Razlike med spoloma vplivajo torej na izraz »osebnostnih možganov« in so upoštevane v nevroznanstvenih raziskavah. »Medtem, ko je imela pred desetimi leti večina študij za cilj razumeti »organizacijo« človeških možganov, je tudi na tej podlagi danes v ospredju raziskovanje različnosti.« Te različnosti, ki delujejo na možgane, predstavljata predvsem spol in starost. Določale naj bi mišljenje, čustvovanje in ravnanje osebe. Ne le možgani, tudi srce, kaže na neenakosti med žensko in moškim. "Ženske imajo pri boleznih srca in ožilja drugačno starostno porazdelite in rizične dejavnike. Tudi žilne spremembe na srcu se razlikujejo", navaja Kautzky-Willerjeva. Kajenje, prekomerna telesna teža, visok krvni tlak in stopnja holesterola, kakor tudi specifični ženski razlogi kot so npr. kontracepcijska sredstva, prezgodnja menopavza, se pri ženskah izkazuje pri obolenjih srca in ožilja bolj dramatično kot pri moških. Novo je tudi spoznanje, da vsakdanji psihosocialni stres bolj prizadene ženske, ker se nanj odzivajo bolj občutljivo.

IGRA HORMONOV IN GENOV

Spolni hormoni igrajo pri razvoju in preventivi bolezni pomembno vlogo. Tudi različne reakcije imunskega sistema je mogoče pojasniti skozi učinkovanje spolnih hormonov: estrogen lahko npr. aktivira celice, ki součinkujejo pri antivirusnem imunskem odgovoru. Testosteron te moči nima. Virus gripe, influenca, je premagan le z ženskimi celicami, kot so odkrili raziskovalci univerze John Hopkins. Na tej osnovi kažejo ženske hitrejšo in močnejšo imunsko reakcijo, da zaščitijo še nerojenega ali rojenega otroka. Vsekakor lahko vodi to v čezmerno imunsko reakcijo, s čimer je lahko napadeno lastno telo. Iz tega razloga so ženske dovzetnejše za razvoj avtoimunih bolezni kot je npr. multipla skleroza. Tudi Kautzky-Willerjeva potrjuje to domnevo: »Hormoni doprinašajo k številnim razlikam v pogostosti obolenj, ki so odvisne od starosti: tako nastopijo npr. avtoimuna obolenja pri ženskah posebno pogosto v obdobju rodnosti.« Deborah J. Cleg iz raziskovalnega centa v Kaliforniji pravi, da so poleg hormonskih razlih pomembne tudi genetske - moški naj bi se na podlagi njihovega XY-kromosomskega para drugače odzivali na antidepresive in protibolečinska zdravila, kot ženske z XX-kromosomi. V luči teh spoznanj so se znanstveniki odločili, da bodo raziskali tudi bolezenske rizike v homoseksualnih skupnostih. Raziskati, kaj določenemu spolu posebej koristi ali škoduje, lahko vodi do novih spoznanj, ki so koristna vsem. 

Prevedel: Franci Donko

-------------------

Vtis prevajalca ob prevajanju: Ob vseh znanstvenih odkritjih, ki vedno znova potrjujejo lepoto Božjega načrta za človeka, smo kristjani povabljeni, da z zgledom in javno besedo pričujemo o Bogopodobnosti ženske in moškega, ki se čudovito uresničuje v materinstvu in očetovstvu.