Akademiki z Univerze v Otagu (Nova Zelandija) želijo, da bi bili kontracepcijski programi dosegljivi najstnicam še preden te postanejo spolno aktivne. Sklicujejo se na uspešnost kontracepcijskega sredstva LARC pri uporabi katerega zanosi le 0,5 odstotkov najstnic. Predlog o začasni sterilizaciji novozelandskih najstnic je v javnosti odjeknil kot eksplozija. Eksplozija smrti.

V članku iz Britanskega dnevnika babištva in ginekologije (British Journal of Obstetrics and Gynaecology), so dr. Neil Pickering in dr. Lynley Anderson iz Univerzitetnega centra za bioetiko ter dr. Helen Paterson iz Oddelka za žensko in otroško zdravje (Department of Women's and Children's Health) izjavili, da najstniška nosečnost predstavlja znatne stroške posamezniku in družbi ter je povezana z višjo stopnjo prenatalne smrtnosti.

»Vemo tudi, da se otroci iz najstniških nosečnosti slabo izkažejo pri statistikah povezanimi z revščino, zaporno kaznijo in najstniško nosečnostjo. V zaskrbljujoče velikem številu primerov najstniške nosečnosti smo ugotovili tudi, da je ta slaba za najstnika, za najstnikovega otroka in za oba hkrati tekom celotne nosečnosti. Očitno je, da to vpliva na družbo.« Dr. Paterson še navaja, da se je raven najstniške nosečnosti in splavov v Novi Zelandiji v zadnjem času popravila, menda zato, ker je dolgo-aktivno reverzibilno kontracepcijsko sredstvo (LARC-long acting reversible contraceptive) Jadelle pred petimi leti začelo prejemati financiranje s strani Pharmaca.

Pri metodi prekinitve občevanja so ravni nosečnosti 22% na leto. Pri uporabi kondomov 18%, ob uporabi tablet 9%, ob uporabi LARC-a pa (samo) 0.5%.«

Dr. Pickering pravi, da obstajajo dobri razlogi, da bi se zadeva razvila v program, kjer se imajo adolescenti možnost odločiti za LARC, raje kot da bi iskali nego. Pravi še, da bi bilo potrebno odločitve o sprejemanju takega programa osnovati na "pragmatičnih in moralno transparentnih temeljih, raje kot na strahu, da bi adolescenti zaradi tega postali bolj spolno aktivni". Poudarja, da se mu zdi začasna sterilizacija najstnic smiselna tudi iz ekonomskega vidika.

Je financiranje farmacevstkih podjetij, ogrožanje življenj mladih deklet, ubijanje njihovih otrok in nacistično začasno steriliziranje najstnic res najboljša preventiva pred nosečnostjo? Predlog akademikov je alarmanten, to potrjujejo tudi prvi odzivi novozelandske javnosti.

Leading Edge je v začetku julija objavil kritičen zapis o novem predlogu »višjih« akademikov iz Univerze v Otagu, ki bi rada videla, da bi se vse mlade Novozelandke začasno steriliziralo s kemičnimi kontracepcijskimi vstavki dolgega učinka.

"Ti akademiki očitno niso vzeli v ozir učinkov začasne sterilizacije mladih deklet, ki bi jih le-ta lahko imela na celotno žensko populacijo. Kolikor mi je znano, tako obsežnega poskusa začasne sterilizacije populacije zelo mladih deklet, katerih fiziologija je še vedno v razvoju, še ni bilo – kar pomeni, da je morebiten izid tovrstnega eksperimenta popolnoma neznan.

Govorimo o sintetičnem hormonskem poseganju v ženski reproduktivni sistem še v času, ko je le-ta zelo mlad in v fazi razvoja - tako ni nobenega zanesljivega načina sklepanja kakšne dolgoročne posledice bi poseg take vrste lahko imel (na vse nas).

Kot je že znano so kemična kontracepcijska sredstva okoljski onesnaževalci, ki se znajdejo v vodotokih in tako povzročajo škodo prostoživečim živalim in rastlinam. Zamislite si kako uničujoč bi bil ta okoljski vpliv, če bi se vsako novozelandsko dekle že pri mladih letih začasno steriliziralo.

Potem so tukaj še evgenični spomini nedavne zgodovine, zaradi katerih masovna sterilizacija (tudi če je reverzibilna) večini ljudi še dandanes predstavlja neprebavljivo idejo – nacisti so eksperimentirali z načini kako sterilizirati celotno populacijo Židinj, za časa Apartheida pa so v Republiki Južna Afrika podoben sterilizacijski načrt preizkušali na temnopoltih. Omenim naj še prisilne sterilizacije v Združenih državah Amerike, ki so jih pred in po 2. svetovni vojni izvajali na tistih, za katere se je smatralo, da so »defektni« - da ne omenjamo tistih, ki so se v prejšnjem stoletju zgodile še po drugih delih sveta.

Menim, da smo ljudje upravičeno izredno oprezni pred poskusi vpeljave kakršnihkoli programov masovne sterilizacije – tudi začasnih kemičnih sterilizacij – saj se te lahko zelo hitro prelevijo v državne odloke sterilizacijskih programov iz ekonomskih ali socialnih razlogov (star pregovor »absolutna moč absolutno kvari« je prav tako resničen danes, kot je bil, ko smo se ga prvič domislili).

Ob vsem tem pa se nismo še niti dotaknili negativnega učinka, ki jih sintetična hormonska kontracepcijska sredstva lahko imajo na zdravje in počutje žensk. Kot tudi ne dejstva, da tovrstna shema dejansko ne bi naredila nič za omilitev veliko večjega problema spolno prenosljivih bolezni.

Nezanesljivost kondomov argument za sterilizacijo (Mimogrede, želel sem si, da bi se opredelili tudi do dejstva, ki ga ta akademika upravičeno izpostavljata, in sicer, da imajo kondomi 18% letno raven neuspeha (to je 18 nosečnosti na leto, za vsakih 100 parov, ki uporabljajo kondom) – kar naredi kondome le 4% bolj učinkovite od izjemno nezanesljive metode prekinitve občevanja (coitus interruptus op.p.)! To je pomembno zato, ker lahko nosečnost nastopi le znotraj zelo omejenega obdobja vsak mesec (zaradi načina delovanja ženske plodnosti). Spolno prenosljive bolezni pa so po drugi strani prenosljive vedno, kar pomeni, da so kondomi veliko manj zanesljiva oblika zaščite pred njimi, kot nekateri ljudje verjamejo in razglašajo.) 

Menim, da je večina ljudi upravičeno zelo zaskrbljenih nad tem predlogom avtomatične začasne sterilizacije vseh mladih Novozelandk – in to z zelo dobrimi razlogi. Zame je eden od najbolj zaskrbljujočih vidikov tega predloga način, kako neodgovorno obravnava normalno, zdravo žensko plodnost kot da bi bila nekaj, kar je treba zatreti ali zdraviti – kot bi se zdravilo bolezen ali kako drugo fiziološko težavo.

Na koncu koncev bi ta predlog dejansko povzročil veliko več socialnih problemov in nas izpostavil veliko večjim tveganjem ter neznanim dejavnikom, kot jih trenutno doživljamo v tej državi – točno zaradi tega menim, da je to eden izmed najslabših predlogov zdravstvene politike, ki je v tej državi že dalj časa sporen."

Prevedla Vesna Vilčnik.