Zaupen vir je organizaciji Centra za družino in človekove pravice (Center for Family and Human Rights oz. C-Fam) povedal, da je Bela hiša zveznim agencijam naročila naj vključijo "spolno usmerjenost in spolno identiteto" pri vseh donacijskih pogodbah kot posebej zaščiten družbeni sloj.

Čedalje bolj kontroverzni ameriški predsednik Obama, ki proti koncu drugega mandata postaja eden njihovih najbolj nepriljubljenih predsednikov v vsej zgodovini, je prejšnje poletje popravil zvezni zahtevek iz Johnsonovega obdobja o prepovedi razlikovanja pri zaposlovanju tako, da le-ta sedaj vključuje prepoved razlikovanja glede na "spolno usmerjenost in spolno identiteto". Zahtevek je upravičeno vznemiril verske skupnosti, saj zanje to pomeni, da bodo morale izbirati med verskim prepričanjem ali državnim denarjem. Gre za očitno diskriminacijo, ki jasno nakazuje smer ameriške politike. Še več; ggorje običajnim, heteroskesualnim parom in vernim pri možnostih zaposlitve.

Zaupen vir je organizaciji Centra za družino in človeške pravice (Center for Family and Human Rights oz. C-Fam) povedal, da je Bela hiša zveznim agencijam naročila naj vključijo "spolno usmerjenost in spolno identiteto" pri vseh donacijskih pogodbah kot še posebej zaščiten družbeni sloj. Veliko več je namreč prejemnikov subvencij oz. donacij, kot prejemnikov zveznih pogodb. Profesor prava, ki se ukvarja s to problematiko, pravi, da je "na vsakega pogodbenega prejemnika 5o takih, ki prejemajo podporo."

Odredbo z Johnsonovega obdobja je leta 2002 predsednik George W. Bush popravil tako, da je vključevala versko izvzetje, kar je pomenilo, da verske skupnosti niso bile prisiljene zaposlovati tistih, ki nasprotujejo njihovim naukom oziroma prepričanjem. Ni jasno ali imajo prejemniki subvencij podobno zaščito. Hkrati pa so celo tisti, ki podporo prejemajo, pod udarom tistih, ki bi radi tovrstna izvzetja ukinili. Glede na C-Fam naj bi bile zvezne agencije sedaj pod pritiskom, da te spremembe vpeljejo, ne da bi jim sledila uradna odredba ter da pravna služba zunanjega ministrstva prigovarja Beli hiši, da to ni pravna, temveč politična zadeva.

C-Fam-ov vir prav tako poroča, da nekatere državne agencije oklevajo, a zaradi pritiska Bele hiše nerade nasprotujejo. Verske skupnosti, ki se še vedno ukvarjajo z vprašanjem pogodb, je nova politika subvencij ujela nepripravljene. Nobena od skupin, s katerimi je C-Fam stopil v stik, ni  bila seznanjena s spremembo. Pisarna nadškofa Williama Lorija iz Baltimora, ki vodi tudi Škofovski odbor o verski svobodi, ni podala komentarja. Prav tako ni želel komentirati Anthony Picarello, glavni svetovalec konference Katoliških nadškofov (General Counsel of the Catholic Bishop’s Conference). Še posebno katoliškim uradom bi takšna sprememba zadala hud udarec. Lansko poletje, ko je bila odredba sprejeta, sta dva nadškofa, predsedujoča v USCCB (United States Conference of Catholic Bishops) izjavila, da je odredba "brez primere, ekstremna in bi ji morali nasprotovati."

Vesna Vilčnik