Evropa se sooča z množičnim prihodom beguncev, ki bežijo s svojih domov pred konflikti in vojnami, ker je njihovo življenje in življenje njihovih otrok ogroženo. Na begu so družine z otroki, mnogi so visoko izobraženi in govorijo angleško.

Prihajajo v stiski, želijo le zavarovati svoja življenja, in potrebujejo našo pomoč. Večina ne želi ostati v Sloveniji, ampak želi oditi naprej, v druge države članice EU.

V vsakdanjih pogovorih se najpogosteje uporabljata izraza 'begunec' ali 'migrant' in dejansko strokovnjaki govorijo o t. i. mešanih migracijskih tokovih, saj so poti proti Evropi združili tako ljudje, ki bežijo, da si rešijo življenje (begunci), kot tudi ljudje, ki svoje domove zapuščajo v želji po boljšem življenju (ekonomski migranti).

Prosilci za mednarodno zaščito (azil) so tisti, ki v naši državi po prehodu meje zaprosijo za mednarodno zaščito oz. azil. Nastani se jih v azilnem domu, kjer so deležni nadaljnje obravnave. Glede na to, da želi večina Slovenijo čim prej zapustiti, pa večjega števila prosilcev za mednarodno zaščito (azil) ne pričakujemo.
  
Za vse ostale, ki mednarodne zaščite (azila) v Sloveniji ne želijo, policija preveri možnosti vrnitve v državo, iz katere so prišli, oz. v njihovo matično državo. Ker je po mednarodnem pravu vrnitev možna le v varne države, je včasih ni možno izpeljati. Države, v katere ni dovoljeno vračati ljudi, so npr. Sirija, Afganistan, Irak in Eritreja. Tem ljudem policija izda dovoljenje o zadrževanju na slovenskih tleh, ki velja 6 mesecev in ga je možno podaljševati, hkrati pa jim pomaga z zagotavljanjem osnovnih bivanjskih pogojev.

Večina beguncev in migrantov, ki so na poti v Evropo, se premika po dveh poteh:

• srednje-sredozemska pot iz podsaharske Afrike, preko Libije in osrednjega Sredozemlja do obal Italije in
• zahodnobalkanska pot, ki poteka preko Turčije, Grčije, Makedonije, Srbije in Madžarske.

Trenutni položaj je posledica več dejavnikov: na eni strani smo priče slabemu gospodarskemu stanju, revščini in nedelovanju držav v podsaharski Afriki ter brezvladju v Libiji, na drugi strani pa krepitvi vojne in oboroženih konfliktov v Siriji, zelo slabi varnostni situaciji v regiji in obremenjenosti sosednjih držav z vedno večjim številom beguncev. V veliki večini begunci na t.i. zahodnobalkanski poti prihajajo iz Sirije. Ob tem je zaznati tudi begunce iz Iraka in Afganistana, v manjši meri pa tudi Eritreje in Somalije.

Razmere v Siriji

Kriza v Siriji se tudi v njenem petem letu nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo. Kljub prizadevanjem posebnega odposlanca generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Staffana de Misture je do politične rešitve krize še daleč. Nasilje se nadaljuje, varnostne in humanitarne razmere se še naprej slabšajo. Spopadi med vladnimi silami in oboroženo opozicijo se nadaljujejo, najhujši davek le-teh pa plačujejo civilisti. Razmere na terenu dodatno poslabšuje prisotnost Da'esh in drugih radikalnih skupin ter brutalno nasilje in grobe kršitve človekovih pravic, ki jih te izvajajo nad civilnim prebivalstvom.

Življenjske razmere so nevzdržne. Dolgoletna kriza je povzročila hudo rast nezaposlenosti in inflacije, sirski funt je v štirih letih izgubil 90 odstotkov vrednosti. Poseben problem predstavlja preskrba prebivalstva z električno energijo in pitno vodo.

Spopadi, nasilje in porazne življenjske razmere so in še povzročajo beg velikega števila civilistov z njihovih domov. 12,2 milijona ljudi v Siriji potrebuje pomoč, od tega jih je 7,6 milijona notranje razseljenih oseb, beguncev v soseščini pa je že več kot 4 milijone. Po podatkih UNHCR je registriranih beguncev v Turčiji vsaj 1,9 milijona, v Libanonu preko 1,1 milijona, v Jordaniji skoraj 630.000, v Iraku skoraj 250.000, v Egiptu pa preko 130.000. V druge države Severne Afrike se jih je zateklo 24.000. Navedena statistika ne zajema neregistriranih beguncev ali tistih, ki so še v postopku registracije.

  
Sosede Sirije in druge države v regiji so izpostavljene hudemu humanitarnemu pritisku in beguncem le stežka zagotavljajo človeka dostojno življenje, zato se mnogi od njih odločajo za tvegano pot proti Evropi.

Več:

• Vlada.si