V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se zavedamo, da so številni begunci in migranti, ki v Evropo prihajajo iz Severne Afrike in z Bližnjega Vzhoda velik izziv za vse članice Evropske unije. Vse države in vsi državljani smo pred testom solidarnosti z vsemi, ki so bili zaradi vojn in nasilja pregnani iz svoje domovine in bodo v upanju, da bodo našli boljšo prihodnost, potrkali na naša vrata.

Gostoljubje in sprejemanje tujcev sta že od davnih časov znamenje ljubezni in spoštovanja dostojanstva vsakega človeka. Zato si želimo, da bi bilo v primeru številnejših migracij v našo državo za vse begunce (in njihove družine) tako tiste, ki bodo zaprosili azil kot tiste, ki bodo odšli v druge države, primerno poskrbljeno vključno z versko oskrbo. Ob tem izražamo podporo vsem državnim ustanovam, civilni zaščiti, humanitarnim organizacijam in prostovoljcem, ki se pripravljajo na morebitni sprejem beguncev in migrantov.

V primeru večjega števila beguncev lahko njihova namestitev v naši državi prebudi številna mnenja, odzive in stališča. Menimo, da je potrebno na vsa vprašanja, tudi na vprašanja o naši lastni varnosti, odgovarjati objektivno, odkrito in pošteno. Z besedami papeža Frančiška »Ne smemo se utruditi v naših prizadevanjih za obsežnejši odgovor na evropski in mednarodni ravni« (18. 4. 2015), vlado pozivamo, da prispeva svoj delež k skupnemu in celovitejšemu evropskemu reševanju vzrokov za begunsko tragedijo in solidarnost na področju financiranja humanitarnih akcij. Sprejemanje beguncev nujno kliče k premisleku o tem, kako lahko Evropska unija in NATO pripomoreta k vzpostavitvi miru in ureditvi razmer v tamkajšnjih državah in s tem k zmanjšanju begunskih migracij v Evropo, saj možnosti niso neomejene. Begunska kriza je tudi za našo državo priložnost, da premislimo tragične posledice trgovine z orožjem, premalo premišljenih vojaških posegov zahodnih držav, nepravičnih ekonomskih politik, revščine in korupcije, ki v ozadju poganjajo vojaške spopade in državljanske vojne. Obenem pa je to priložnost, da izrazimo zahtevo po bolj odločnem ukrepanju proti vsem, ki kujejo dobiček na račun beguncev in jih na poti v Evropo pogostokrat izpostavljajo izkoriščanju, življenjski nevarnosti in smrti.

Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da so na Bližnjem vzhodu, v Egiptu in v mnogih drugih državah kristjani posebna tarča verskega fanatizma in nestrpnosti in da gre za poskuse odkritega iztrebljanja krščanske navzočnosti na teh območjih, torej za nedvomen genocid. V Komisiji Pravičnost in mir se zavzemamo za to, da nudimo pomoč vsem beguncem, v prvi vrsti pa tistim, ki so žrtve verske, kulturne in etnične nestrpnosti.

msgr. Stanislav Zore, predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK