Splav je končanje življenja najbolj nemočnega – nerojenega otroka. Pa vendar so okoliščine, ki starše pripeljejo do te odločitve, navadno zelo težke.

Ko se ob spočetju združita ženska in moška spolna celica, nastane nov predstavnik človeške vrste, ki že ima svoj edinstven DNK. V novega človeka vstopi duša, Božji pečat. Celice se začno pospešeno deliti in že v petem tednu po zadnji mestruaciji otroku bije srce, to je 22 dni po spočetju. V naslednjem tednu otroku začne teči kri po žilah, v osmem tednu ima vse organe na svojem mestu, v desetem pa ima že prste na rokah in nogah. Do dvanajstega tedna je otrok popolnoma razvit. Takrat ima velikost slive. Po podatkih, ki so znanstevno potrjeni, je novo bitje človek od samega spočetja naprej. Kdaj imamo torej “pravico” končati to življenje?

Življenje se začne ob spočetju. To pomeni, da takrat ta novi človek, otroček dobi človeško dostojanstvo, pravico do življenja, ki je nihče ne sme vzeti. V nasprotnem primeru, če torej določimo, da dojenček v maternici ni človek, se moramo vprašati na podlagi česa lahko določimo, kdaj nekdo postane človek in mu je s tem dodeljena pravica do življenja. Je to odvisno od velikosti? Kako velik moraš biti, da imaš pravico živeti? Ima košarkaš večjo pravico do življenja kot petletnik? Če torej ni velikost, je morda starost? Ima ostareli večjo pravico do življenja kot najstnik?

Človek gre v svojem razvoju skozi več faz: od zarodka, do ploda, novorojenčka, dojenčka, malčka, otroka, najstnika, mladostnika, odraslega do ostarelega. To je naraven potek, skozi katerega gremo vsi. Torej so faze pred rosjtvom normalne faze v razvoju ČLOVEKA. Od otroka v maternici se ne pričakuje, da bo velik kot odrasel in bo nosil čevlje velikosti 39. Ne, njegova »naloga« je, da raste, se razvija v varnem maminem telesu, prejema hrano in ostale snovi potrebne za življenje od svoje mame. A tudi otrok daje mami »darilo«. Medtem, ko mama otroka preskrbi z nujno potrebnimi snovmi za preživetje, otrok prav tako pomaga mami. Če mama utrpi poškodbo organov, npr. pri kapi, otrok pošlje matične celice skozi placento, da bi popravil nastalo škodo. Prav tako so z raziskavami ugotovili, da se je mnogim mamicam, ki so zbolele za rakom na dojkah, rak med nosečnostjo sam od sebe pozdravil. In te matične celice otroka ostanejo v mami vse življenje kot dobro, zdravo tkivo. Tako mama res vedno v srcu in mislih nosi svojega otroka. J To je zares čudovita povezava med mamo in otrokom!

Katarina Nzobandora, Zavod ŽIV!M