Preberite si Lizino zgodbo!
05.06.2016Liza je imela tri splave. Povedala je svojo zgodbo.
Zanosila je pri 15 letih. Njena družina jo je silila, da naredi splav. Drugič je zanosila pri 16 letih. Živela je že na svojem, zato njene družine ni motila njena odločitev, da otroka obdrži. Tokrat je pritisk prihajal s strani družine njenega fanta. Govorili so ji, da je sebična, če obdrži otroka in da bo s tem uničila življenje njihovega sina. Tretjič je zanosila pri 18 letih. Takrat je bila samomorilno razpoložena in se je sama odločila za splav.
Ne samo, da je bila Lisa prisiljena s strani drugih, da je naredila prva dva splava, bila je tudi napačno podučena s strani medicinskega osebja. Dejali so ji, da so njeni otroci »samo tkivo«. Ko je imela kasneje dva otroka in je videla sliko na ultrazvoku, je spoznala, kako neresničen je bil ta stavek. Lisi tudi nikoli ni nihče povedal, da ima kasneje lahko tako čustvene kot psihične posledice. Nikoli ji ni nihče povedal, da je neposredna posledica splava tudi to, da ima lahko kasneje težave, ko bo noseča, saj splav stanjša stene maternice in s tem naredi maternico manj sposobno nositi otroka. Nihče ji tudi ni povedal, da bo imela težave z endometriozo...
Kar so mi te zgodbe pokazale, je to, da obstaja nujna potreba po ponovni definiciji »izbire« v naši družbi. V Kanadi vlada veliko vlaga v splave. V Kanadi družba ne obsoja prisile v splav. V Kanadi medicinsko osebje ni obvezano predstaviti resničnih dejstev o vseh negativnih posledicah, ki jih prinese s seboj umetni splav. Je to res opolnomočenje žensk?
Nikoli ne bom pozabila žensk na pohodu ali njihovih zgodb, ki so jih podelile z mano. S solzami v očeh so rekle: ”Počutila sem se, kot da nimam izbire."
Statistika pravi, da je več kot 64% splavov narejenih pod prisilo. Raziskava tudi kaže, da bi 80% žensk, ki naredijo splav, donosilo otroka, če bi imele boljše okoliščine ali več podpore s strani drugih.
Z lahkoto je spregledati statistike. Lahko izpodbijamo njihovo zanesljivost, dvomimo v verodostojnost, itd. Z zgodbo pa je drugače. Ne moreš gledati ženske, ki ima post-abortivni sindrom in ti govori, da ji je njen splav povzročil globoko bolečino, obžalovanje in psihične težave ter ji hkrati govoriti, da se moti in da ni zanesljiva. Lahko se ne strinjaš s statistikami, ne moreš pa ugovarjati stiski ženske.
Komentarji
Komentiranje trenutno ni mogoče.