Danes goduje sveta mati Terezija iz Kalkute. Rodila se je albanskim staršem v Skopju, leta 1929 se je kot članica ženske kongregacije odpravila v Indijo. Globoko jo je pretreslo pomanjkanje, revščina. Zato je izstopila iz svojega reda in se posvetila izključno negi najbolj zapostavljenih in zavrženih oseb v Kalkuti. 7.oktobra 1950 je formalno ustanovila nov red »Misijonark ljubezni«, ki danes šteje že več kot 4000 članic, ki delujejo v 120 deželah.

»Ljubiti in skrbeti za uboge in zapostavljene je zame vir veselja in zadovoljstva.«

»Ubogi ne potrebujejo našega pomilovanja, ampak ljubezen in usmiljenje.«

»Največji problem modernega sveta je osamljenost in zavrženost. Osamljenost je pravzaprav neke vrste lakota, lakota po toplini in ljubljenosti. Vendar pa je to lakoto veliko teže prenašati kot lakoto po koščku kruha.«

Prijavite se na Pohod za življenje, Ljubljana, 2. oktober 2021, ob 9.30 in pokažite, da sledite zavzemanju Sv. Matere Tereze za spoštovanje življenja nerojenih otrok.

»Svetost ni nekaj izrednega, ni samo za redke izbrance. Svetost je za vsakogar od nas preprosta dolžnost: sprejeti Boga z nasmehom vedno in povsod.«

To so njeni zelo znani citati.

Mati Terezija pa je bila tudi vneta borka proti splavu. Proti splavu, ki ga je označila kot zločin in največje zlo na zemlji, je večkrat ponovila svoja stališča.

»Tudi nerojeni otrok mora imeti možnost živeti«, je izjavila ob prejemu Nobelove nagrade za mir 10. decembra 1979 v Oslu. V zahvalnem govoru po prejemu nagrade je povedala, kar ji je narekovalo srce: "Mislim, da danes mir najbolj ruši prav splav, ker je to neposredna vojna, pravo ubijanje z materine strani. V Svetem pismu beremo, kako Bog jasno pravi: 'Tudi če mati pozabi na svojega otroka, jaz te ne bom pozabil. Zapisal sem te na dlan svoje roke.' Zapisani smo na dlani roke Boga, tako smo mu blizu. Tudi tisti nerojeni otrok je zapisan na dlan božje roke. Najbolj me prizadene začetek tega stavka: 'Tudi če mati pozabi'... Največje zlo in največji rušilec miru je danes prav splav. Tudi nas, ki tu stojimo, so naši starši želeli. Ne bi bili tu, če nas naši starši ne bi želeli."

Večkrat je poudarila, da je prihodnost nekega naroda v njegovih otrocih.

V Bonnu je julija 1982 obsodila splav kot »največji uničevalec miru« in ob tem vprašala, kako naj bi bilo mogoče prepričati ljudi v mir, če pa že mati lahko ubije svojega otroka.

Junija 1985 je v Washingtonu dejala: «Vsak nerojeni otrok je narejen po Božji podobi. Vse, kar je na svetu lepo, je torej uničeno s splavom.«

»Otrok je največji Božji dar družini, narodu. Nikdar ne zavrnimo tega Božjega daru.«

Veliko borko ZA življenje, za nerojene otroke, smo izbrali tudi za zavetnico Pohoda za življenje v Sloveniji.

Sveta mati Terezija iz Kalkute – prosi za nas!

Polona Naglič