Primerjalna študija Državnega zbora dokazuje, da Slovenija nima samo največ sodnikov na 1000 prebivalcev, temveč ima tudi kot edina država v EU zakonodajo, ki prepoveduje fotografiranje sodnikov. Zakaj je državljanom in medijem prepovedano fotografiranje sodnikov, ki jim "v imenu ljudstva" sodijo? Ali ne gre za prakso značilno za totalitarna sodišča v nedemokratičnih državah? Preberite si, kako imajo to področje urejeno po drugih državah.

FOTOGRAFIRANJE SODNIKOV

UVOD
Slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določa, da v sodni dvorani niso dovoljena slikovna snemanja. Izjemoma pa sme predsednik Vrhovnega sodišča dovoliti tako snemanje na posamezni glavni obravnavi. Če je bilo dovoljeno snemanje, sme senat na glavni obravnavi iz opravičenih razlogov odločiti, da se posamezni deli glavne obravnave ne snemajo (gl. 301/3. člen ZKP).
Sodni red določa, da v sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno- zvočna snemanja, razen na tiskovnih konferencah in v primerih, določenih v zakonu (prim. 19. člen).
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sme izjemoma dovoliti slikovno snemanje za posamezno glavno obravnavo v kazenski zadevi. O tem odloči s pisnim dovoljenjem, s katerim mora biti sodnik, ki vodi glavno obravnavo, seznanjen najmanj en dan pred pričetkom glavne obravnave. Prošnjo za snemanje je potrebno oddati v poslovnem času sodišča najmanj dva delovna dneva pred začetkom glavne obravnave. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije lahko s pisnim dovoljenjem omeji snemanje na začetek glavne obravnave ali na razglasitev sodbe v posamezni kazenski zadevi in uporabo slikovnega materiala ali posnetkov z glavne obravnave omeji le na enkratno objavo oziroma predvajanja v medijih v zvezi z informacijo, ki jo mediji posredujejo javnosti v tej kazenski zadevi.
Za slikovno snemanje sodnika oziroma članov senata je potrebno njihovo soglasje.
Kljub danemu dovoljenju dopusti sodnik takšno snemanje samo v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti in na način, ki najmanj ovira potek glavne obravnave (20. člen Sodnega reda).
Dovoljenj za snemanje drugih obravnav (npr. pravdne, nepravdne, gospodarske, ipd.) sodišča ne izdajajo (povzeto po spletni strani Sodstvo Republike Slovenije).
V tej raziskovalni nalogi bomo odgovorili na vprašanje, kako je urejeno fotografiranje sodnikov v drugih državah - ali je dovoljeno snemanje in fotografiranje njihovih obrazov ter njihovo objavljanje.
Podatke smo pridobili predvsem iz odgovorov Evropskega centra za parlamentarno raziskovanje in dokumentacijo (ECPRD - European Centre for Parliamentary Research and Documentation), na katerega smo se obrnili z vprašanjem, kako je urejeno snemanje in fotografiranje sodnikov v nekaterih državah EU. V nadaljevanju prikazujemo ureditev v državah, glede katerih smo dobili vsebinsko najbolj natančne odgovore. Na željo naročnika je prikazana tudi ureditev v Nemčiji. Nekatere vsebinsko manj popolne odgovore smo le kratko povzeli. Podatke smo pridobili tudi iz zakonodaje in razpoložljive sodne prakse držav.

II UREDITEV FOTOGRAFIRANJA SODNIKOV V NEKATERIH DRŽAVAH

Avstrija
V prvem odstavku 90. člena Avstrijske zvezne ustave (Austrian Federal Constitution Act (B-VG)) je določeno, da morajo biti civilne in kazenske obravnave javne. Zakon o kazenskem postopku (Austrian Code of Criminal Procedure (CCP)) v 228. členu določa, da gre ob neupoštevanju načela javnosti za bistveno kršitev postopka.
Zakon o kazenskem postopku pa v četrtem odstavku 228. člena prepoveduje televizijsko, radijsko snemanje ali prenašanje sodnih obravnav, kakor tudi fotografiranje
2

na obravnavah. Prepoved velja tako za poročevalce radia oz. televizij, za novinarje, kakor tudi za »nepoklicne« snemalce ali fotografe. Podobno je tudi v 22. členu Zakona o medijih (Austrian Media Act) jasno določeno, da televizijsko in radijsko snemanje ter fotografiranje med obravnavo ni dovoljeno.
Objavljanje fotografij sodnikov v Avstriji je dovoljeno. Treba pa je poudariti, da so tovrstne objave dovoljene zgolj pod pogojem predhodnega soglasja vpletenih oseb, kar je skladno s pravili avstrijskega Vrhovnega sodišča kot tudi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ECPRD št. 2406).
Nekoliko drugačna je praksa glede snemanja in fotografiranja na Ustavnem sodišču, kjer prav tako sledijo načelu javnosti obravnav. Predstavniki medijev lahko slikajo ali snemajo pred začetkom obravnave in vse do trenutka, ko se naznani, da se bo obravnava pričela. V določenih, predvsem odmevnejših primerih, lahko to sodišče javno in v prisotnosti medijev razglasi svojo odločitev, kar vključuje tudi fotografiranje in snemanje ter živo prenašanje dogodka (ECPRD št. 859).
Po navedbah celovškega odvetnika je v Avstriji na sodiščih prepovedano snemanje in slikanje samih obravnav, ne pa tudi dogajanja pred obravnavami in po njih. Snemanje in fotografiranje vključuje tudi sodnike, ki so zaščiteni enako kot vsaka druga oseba, razen v primerih, ko bi šlo za vplivanje na izid postopka (delno povzeto po Siol.net spletna stran).
Iz spletne strani ECNJ izhaja nekoliko drugače: snemanje in fotografiranje je v sodni stavbi prepovedano tudi zunaj sodne dvorane, a predsednik sodišča lahko v posameznem primeru da posebno dovoljenje.
Italija
Po 471. členu italijanskega Zakonika o kazenskem postopku (Codice di procedura penale-CPP) so sodne obravnave javne. V primeru izključitve javnosti bi šlo za bistveno kršitev postopka. Razlogi za izključitev javnosti so navedeni v 472. členu CPP (npr. varovanje morale, zasebnosti, skrb za nemoten potek obravnave, zaščita mladoletnikov).
V 147. členu zakonodajnega dekreta za izvrševanje Zakonika o kazenskem postopku1 je določeno, da lahko sodnik v primeru soglasja strank, z namenom zagotovitve pravice do obveščanja, s sklepom dovoli delno ali v celoti fotografiranje, tonsko ali slikovno snemanje ali zvočno oz. slikovno prenašanje obravnav, če to ne škoduje nemotenemu poteku obravnave in sprejemanju odločitve. Dovoljenje se lahko da tudi brez soglasja strank, če gre za zelo močan interes javnosti za seznanitev s potekom obravnave. Tudi v primeru izdanega dovoljenja pa se prepove fotografiranje oz. snemanje samih strank, prič, sodnih izvedencev in tolmačev, tehničnih svetovalcev in vseh drugih, ki morajo biti navzoči, če se navedeni s fotografiranjem oz. snemanjem ne strinjajo ali če to prepoveduje zakon. V nobenem primeru pa se ne smejo snemati ali prenašati obravnave, ki morajo biti v skladu s 472. členom CPP zaprte za javnost.
V Italiji objavljanje fotografij sodnikov ni prepovedano, omejeno je samo fotografiranje in snemanje na sodišču. Med osebami, katerih fotografiranje ali snemanje se lahko prepove, pa ni omenjen sodnik. Po dostopnih podatkih niso poznani primeri, ko bi
1 DECRETO LEGISLATIVO 28 luglio 1989, n. 271; Norme di attuazione, di coordinamiento e transitorie del codice di procedura penale. Spletna stran Normattiva.
3

sodnik izrecno zahteval, da ga ne smejo fotografirati2 (delno povzeto in prirejeno po Siol.net, spletna stran).
Mobilni telefoni se lahko prinesejo na obravnavo, ni pa jih dovoljeno uporabljati za snemanje, fotografiranje in za druge namene; to velja tako za novinarje kot tudi za druge osebe. V teh primerih ni posebnih pravil, sodnik pa ponavadi zahteva, naj posameznik ne uporablja prenosnega telefona in v primeru njegove uporabe ustrezno reagira (povzeto po ENCJ, spletna stran).
Nemčija
Zakon o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz (GVG)) določa, da so obravnave in razglasitev sodb javne. Prepovedano pa je vsako televizijsko in radijsko snemanje ter zvočno ali slikovno snemanje z namenom javnega predvajanja ali objavljanja vsebine obravnav (prim. 169. člen GVG). Navedeno velja za kazenske in civilne postopke, prav tako pa tudi za postopke pred upravnimi sodišči.
Sodna praksa in literatura stojita na stališču, da ta določba GVG ne prepoveduje tudi fotografiranja. V vsakem primeru pa lahko predsedujoči senata v okviru vodenja in vzdrževanja reda med obravnavo v skladu z 176. členom GVG3 fotografiranje med samo obravnavo prepove.
Prepoved iz določbe 169. člena GVG se nanaša na čas obravnave, kamor sodi v kazenskem postopku tudi razglasitev sodbe. Pač pa po tej določbi ni prepovedano snemanje in fotografiranje pred obravnavo, med odmori in po zaključku obravnave. Izjemoma je dovoljeno snemanje tudi na začetku obravnave ob naznanitvi predmeta glavne obravnave.
Predsedujoči senatu ima v okviru pooblastil iz 176. člena GVG (t.i. Sitzungspolizeiliche Anordnung) pravico določiti obseg oz. pravila ali omejitve snemanja oz. fotografiranja v določenem časovnem okviru pred ali po obravnavi in med odmori.
Nemško Zvezno ustavno sodišče se je do omejitev takšnega snemanja oz. fotografiranja večkrat opredelilo. Načeloma je treba tehtati interes javnosti po obveščenosti (zlasti glede na predmet postopka in upoštevajoč težo očitanih dejanj) in varovane interese udeležencev postopka - zlasti njihove osebnostne pravice in pravice do lastne podobe (t.i. Recht am eigenen Bild), kakor tudi interese nemotenega obravnavanja oz. reda na obravnavi.
Glede osebnostne pravice sodnikov se je Zvezno ustavno sodišče opredelilo, da osebe, ki se v sodnem postopku znajdejo v pozornosti javnosti zaradi svoje javne funkcije, nimajo v enaki meri pravice do varstva osebnosti kot s postopkom prizadete »nejavne osebe« (npr. priče, oškodovanec). Kljub temu pa imajo tudi sodniki, državni tožilci in odvetniki pravico do takega varstva, ki lahko pretehta interes javnosti do obveščenosti, kadar bi objava posnetkov lahko pomenila znatno neprijetnost (erhebliche Belästigung) ali ogroženost njihove varnosti s strani tretjih oseb. Pri tem ima lahko pomen tudi vpliv objave na druge postopke, iz katerih bi izhajale te okoliščine (povzeto iz sodbe 1 BvR 620/07 z dne 19.12.2007, tč. 42 obrazložitve).
2 Tako naj bi odvetnik Tine Maze Damijan Terpin povedal, da še ni doživel, da bi kak sodnik na italijanskem sodišču rekel, naj ga ne fotografirajo (Siol.net, spletna stran).
3 176. člen GVG določa: Predsedujoči senata ima pravico skrbeti za vzdrževanje reda med obravnavo.
4

Če gre torej za sodni primer, ki je izzval obsežno javno diskusijo, imajo mediji na podlagi ustavnih določb (pravica javnega obveščanja oz. Freiheit der Rundfunkberichterstattung) pravico do snemanja članov senata v sodni dvorani na začetku obravnave. Iz predmeta javne obravnave lahko izhaja poseben interes javnosti do informacij, ki zajema tudi člane senata. Njihove osebnostne pravice se morajo v takih primerih umakniti posebnemu interesu javnosti. Posledično morajo člani senata tudi proti svoji volji trpeti snemanje - če seveda ni ogrožena njihova varnost (povzeto po ECPRD, št. 2406).
Poljska
Na Poljskem je v pristojnosti sodnika odločitev, da dovoli slikovno in zvočno snemanje obravnave ali ne. Pri tem upošteva javni interes in interese udeležencev postopka, snemanje pa ne sme motiti obravnave. Sodnik lahko snemanje dovoli ali pa ne, lahko pa ga tudi omeji le na določene dele obravnave.
Podoba oz. slika sodnika ni posebej varovana. Sodnik je javna osebnost, zato v skladu z Zakonom o tisku objava sodnikove slike ni prepovedana. Izjema pa je, če sodnik, ki sicer da dovoljenje za snemanje postopka, objavo svoje slike prepove (povzeto po ECPRD, št. 2406).
Španija
V načelu je snemanje in fotografiranje na sodiščih dovoljeno, ker so sodne obravnave javne v skladu s prvim odstavkom 232. člena sistemskega Zakona o pravosodju iz leta 1985.4 V skladu z drugim odstavkom navedenega člena pa lahko sodišča izjemoma, iz razlogov varstva javnega reda ali zaščite pravic in svoboščin, omejijo javnost z obrazloženim aktom in odredijo tajnost postopka - deloma ali v celoti (ECPRD, št. 2406).
Tudi dva postopkovna zakona - civilni (Ley de Enjuiciamiento Civil) in kazenski (Ley de Enjuiciamiento Criminal) - vsebujeta podobne določbe o tem, da so sodne obravnave načeloma javne, da pa se javnost v določenih utemeljenih primerih lahko omeji (ECPRD, št. 563).
V zvezi z dostopom medijev na glavne obravnave velja omeniti Pravilnik Sodnega sveta št. 1/2005 z dne 15. septembra 2005 o nekaterih manj pomembnih aspektih delovanja sodišč,5 ki v 6. členu določa, da so na splošno v Španiji predstavniki uveljavljenih medijev lahko prisotni na javnih sodnih obravnavah, razen če lahko pride do ogrožanja ustavnih pravic ali vrednot. V takem primeru jim lahko sodnik ali predsednik sodišča prepove vstop z obrazloženo odločitvijo. Občasno, čeprav redkeje, se sodne obravnave na nekaterih sodiščih tudi neposredno prenašajo - npr. v zvezi s terorizmom (ECPRD, št. 859).
Španija torej spada med države, v katerih je zvočno in slikovno snemanje na sodiščih v določenih mejah dovoljeno. V primerih, ko je dovoljeno televizijsko snemanje sodnih obravnav, lahko predsednik sodišča omeji snemanje samo na prvih deset ali petnajst
4 Ley Orgánica 6/1985, de 1 de julio, del Poder Judicial, spletna stran Noticias Jurídicas.
5 Acuerdo de 15 de septiembre de 2005, del Pleno del Consejo General del Poder Judicial, por el que se aprueba el Reglamento 1/2005, de los aspectos accesorios de las actuaciones judiciales, spletna stran.
5

minut obravnave. Ne smejo pa se posneti izpovedbe mladoletnikov, žrtev spolnega nasilja in zaščitenih prič (povzeto po ENCJ, spletna stran).
O posebnih omejitvah v zvezi s fotografiranjem in snemanjem samih sodnikov ter v zvezi z objavljanjem njihovih slik ter posnetkov ni zaslediti podatkov, kar najverjetneje pomeni, da take omejitve ne obstajajo.
Švedska
Zakon prepoveduje snemanje in fotografiranje sodnih postopkov. S tem naj bi se zagotovilo red in mir med postopkom ter varstvo pravic strank. To velja za fotografiranje in snemanje ves čas - torej v času trajanja postopka in znotraj sodne dvorane. Zakon pa ne prepoveduje, da bi se fotografirale osebe znotraj dvorane, če snemalec oz. fotograf stoji zunaj nje, če npr. fotografira skozi odprta vrata.
Fotografiranje sodnikov je torej dovoljeno, če slika ni posneta znotraj sodne dvorane med postopkom. Dovoljeno je tudi objavljati take fotografije, še celo tiste, ki so v nasprotju z zakonsko prepovedjo. Etični kodeks za tisk, radio in televizijo pa medije v določenih primerih (npr. raznih groženj) skuša odvračati od objave teh slik (povzeto po ECPRD, št. 2406).
Druge države
V Estoniji je tako po zakonu o kazenskem postopku kakor tudi po zakonu o pravdnem postopku snemanje ali fotografiranje na obravnavi dovoljeno le s predhodnim dovoljenjem sodišča. V tem primeru se lahko snema oz. fotografira tudi sodnika.
V Grčiji je celotno ali delno prenašanje, slikovno ali zvočno snemanje postopkov pred kazenskim, civilnim ali upravnim sodiščem prepovedano. V izjemnih primerih bistvenega javnega interesa lahko sodišče s soglasjem državnega tožilca in strank snemanje dovoli. O snemanju oz. fotografiranju sodnika ni natančnejših podatkov.
V Belgiji so novinarji lahko prisotni na obravnavah, če zakon ne določa drugače. Praviloma zvočno in slikovno snemanje v sodni dvorani ni dovoljeno. Predsednik senata pa lahko odloči drugače in delno dovoli snemanje npr. ob branju obsodbe, prihodu članov senata. S soglasjem obtoženca je dovoljeno tudi njegovo snemanje, a nikoli kadar ima na rokah lisice. Snemanje do prihoda članov senata ni dovoljeno. Prav tako v sodni dvorani ni dovoljeno dajati intervjujev. Snemanje pa tudi ni dovoljeno po izreku sodbe. Za snemanje oz. fotografiranje zagovornikov je potrebno njihovo predhodno dovoljenje. Enako velja tudi za druge udeležence postopka (žrtve, priče, izvedence, prevajalce itd). Glede sodnikov belgijski odgovor ne navaja nič posebnega - če je dano dovoljenje za snemanje branja izreka sodbe ali prihoda članov senata, to najverjetneje zajema tudi snemanje sodnika (povzeto po: ECPRD, št. 2406).
III ZAKLJUČEK
Po avstrijski zvezni ustavi so civilne in kazenske obravnave javne. Zakon o kazenskem postopku prepoveduje televizijsko, radijsko snemanje ali prenašanje sodnih obravnav, kakor tudi fotografiranje na obravnavah, enako določa tudi Zakon o medijih.
6

Objavljanje fotografij sodnikov v Avstriji je dovoljeno, treba pa je poudariti, da so tovrstne objave dovoljene zgolj s predhodnim soglasjem vpletenih.
Po italijanskem zakoniku o kazenskem postopku so sodne obravnave javne. V zakonodajnem dekretu za izvrševanje tega zakonika je določeno, da lahko sodnik v primeru soglasja strank, z namenom zagotovitve pravice do obveščanja, s sklepom dovoli delno ali v celoti fotografiranje, tonsko ali slikovno snemanje ali zvočno oz. slikovno prenašanje obravnav, če to ne škoduje nemotenemu poteku obravnave in sprejemanju odločitev. Dovoljenje se lahko da tudi brez soglasja strank, če gre za zelo močan interes javnosti za seznanitev s potekom obravnave. Tudi v primeru izdanega dovoljenja pa se prepove fotografiranje oz. snemanje strank, prič, sodnih izvedencev itd. Med osebami, katerih fotografiranje ali snemanje se lahko prepove, pa ni omenjen sodnik.
V Nemčiji je vsako snemanje med obravnavo - tudi snemanje razglasitve sodbe - prepovedano. Pač pa po zakonu ni prepovedano snemanje in fotografiranje pred obravnavo, med odmori in po zaključku obravnave, izjemoma pa tudi ob naznanitvi predmeta glavne obravnave. Nemško Zvezno ustavno sodišče se je do takšnega snemanja oz. fotografiranja večkrat opredelilo. Načeloma je treba tehtati interese javnosti do obveščenosti in varovane interese udeležencev postopka. Glede osebnostne pravice sodnikov se je Zvezno ustavno sodišče opredelilo, da osebe, ki se v sodnem postopku znajdejo v pozornosti javnosti zaradi svoje javne funkcije, nimajo v enaki meri pravice do varovanja osebnosti kot s postopkom prizadete »nejavne osebe« (npr. priče). Kljub temu pa imajo tudi sodniki, državni tožilci in odvetniki pravico do tega varstva, ki lahko pretehta interes javnosti do obveščenosti, kadar bi objava posnetkov lahko pomenila znatno neprijetnost ali ogroženost njihove varnosti s strani tretjih oseb. Pri tem se lahko upoštevajo tudi drugi postopki, iz katerih bi izhajale te okoliščine.
Na Poljskem je v pristojnosti sodnika, da dovoli slikovno in avdio snemanje obravnave ali ne. Snemanje lahko omeji le na določene dele obravnave. Podoba oz. slika sodnika ni posebej varovana. Sodnik je javna osebnost, zato v skladu z Zakonom o tisku objava sodnikove slike ni prepovedana, razen če sodnik, ki je sicer dal dovoljenje za snemanje postopka, objavo svoje slike prepove.
V Španiji je snemanje in fotografiranje na sodiščih načeloma dovoljeno, ker so sodne obravnave javne. V zvezi z dostopom medijev na glavne obravnave velja omeniti Pravilnik Sodnega sveta št. 1/2005 z dne 15. septembra 2005 o nekaterih manj pomembnih aspektih delovanja sodišč, ki določa, da so na splošno v Španiji predstavniki uveljavljenih medijev lahko prisotni na javnih sodnih obravnavah, razen če lahko pride do ogrožanja ustavnih pravic ali vrednot. V takem primeru jim lahko sodnik ali predsednik sodišča prepove vstop z obrazloženo odločitvijo. Občasno, čeprav redkeje, se sodne obravnave na nekaterih sodiščih tudi neposredno prenašajo - npr. v zvezi s terorizmom. V primerih, ko je dovoljeno televizijsko snemanje sodnih obravnav, lahko predsednik sodišča omeji snemanje samo na prvih deset ali petnajst minut obravnave.
O posebnih omejitvah v zvezi s fotografiranjem in snemanjem samih sodnikov ter v zvezi z objavljanjem njihovih slik ter posnetkov ni zaslediti podatkov, kar najverjetneje pomeni, da take omejitve ne obstajajo.
Na Švedskem zakon prepoveduje snemanje in fotografiranje sodnih postopkov, kar velja za čas trajanja postopka znotraj dvorane. Zakon pa ne prepoveduje, da bi nekdo fotografiral osebe znotraj dvorane, če snemalec oz. fotograf stoji zunaj nje, če npr. fotografira skozi odprta vrata. Dovoljeno je tudi objavljati take fotografije, celo tiste, ki so v nasprotju z zakonsko prepovedjo. Etični kodeks za tisk, radio in televizijo pa medije v določenih primerih (npr. raznih groženj) skuša odvračati od objave takih posnetkov.

Državni zbor: Marjana Križaj, Janez Blažič, Ana Lekše