»Drugi tir« je bil dejansko projektiran v korist velikih gradbenih podjetji, ki jih ni več. Zato bi morali zdaj projektirati skladno z današnjimi zmožnostmi, s čim manjšim izdatkom za tuja podjetja in ekološko osveščeno. Zlahka se nam lahko primeri, da se zgodi izlitje na vodooskrbnem področju in ostane primorje brez pitne vode.

Projekt »drugi tir« je za vse tehnično razmišljujoče, varčne ljudi samo še mrlič, ki ga je potrebno čim prej pokopati. Prednost naj ima novi projekt, ki bo končan v treh letih, odpravil pa bi naslednje probleme: požari v naravi, ozko transportno grlo, hrup, zastrupljanje tal itn.

Vladni promotorji projekta »drugi enotirni tir« ne razumejo tehnike, ne razumejo argumentov in ne razumejo, da je prevelika investicija čista izguba in nova prekomerna obremenitev davkoplačevalcev.

Požarna varnost je nevarnost

Po načrtu vlade za enotirni drugi tir se nam ni bati vsaj še 10-15 let težav z iskrenjem v predoru, požari ostajajo samo zunaj na pobočjih ob progi, ker bo do tedaj vozilo več vlakov po stari progi dol v Koper. Toda ko bi bil zgrajen tudi tretji tir in bi vlaki zavirali v zadnjem ovinku z najmanjšim radiem, se bojo šele pokazale prave težave s požari v predoru.

Imamo zakonodajo, ki bi že danes morala sankcionirati povzročitelje požarov v naravnem okolju. Če bi jih, bi zaradi več kot 400 požarov ob železnici samo na odseku Divača – Koper v minulih letih in več kot 15 požarov v zadnjem letu morali odgovorni »piromani« že zdavnaj prenehati s svojim početjem.

V oddaji Tarča je Jure Kač, generalni direktor državne DRI (DRI upravljanje investicij, d.o.o. je največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji), prvič javno povedal, da bi bila maksimalna hitrosti na »drugem tiru« 100 kilometrov na uro, tako za tovorne vlake kot za potniške.

Zato je zavajajoče govoriti o hitrem drugem tiru, kjer bodo drveli vlaki s 160 kilometrov na uro, saj je to predvideno za kratek odsek približno 30 kilometrov in je v klanec nemogoče – že zato, ker ima že prvi ovinek premajhen radij in tudi dve lokomotivi ne premorete toliko vlečne sile, torej je lahko maksimalna hitrost za tovorni vlak proti Divači okoli 75 kilometrov na uro.

Bil bi že čas, da tudi na spletnih strani http:
/www.drugitir.si/ začnejo navajati resnične podatke.

Zavajanje: hitrost in cena

S televizijskih programov je treba umakniti animacijo 3D prikaz drvečega vlaka pod viaduktom Črni kal, ki zavaja, saj potniški vlak nikakor ne more voziti po trasi drugega tira, če ni ubežnega rova ali tretjega tira. Takšen nestvaren prikaz grdo zavaja davkoplačevalce.

Najbolj zavajajoče pa so bile na koncu oddaje Tarča izrečene besede o ceni. Na vprašanje »Koliko stane dvotirna proga drugi tir?« je odgovoril Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Dvotirna proga drugega tira, ali bolj pravilno tretji tir, naj bi stala, reci in piši, samo 97 milijonov evrov.

Če je to res, bi prosil, da zgradimo drugi tir za 97 milijonov in tretji tir za 97 milijonov – skupaj torej za 194 milijonov, kar bi si lahko privoščili in ne bi razmišljali o cenejših alternativah.

Drugi tir in obvezni ubežni predor treh daljših predorov stanejo med 800 in 1.400 milijoni. Tako tretji tir zagotovo ne more stati samo 97 milijonov, kot je izjavil državni sekretar.

Če razložim, kaj je poskusil povedati državni sekretar: cena 97 milijonov, ki jo je navedel, je zgolj cena za izkop materiala, če se ubežni tir poveča s 40 kvadratnih metrov na polni profil 70 kvadratnih metrov v dolžini treh ubežnih predorov, ki so predvideni ob najdaljših treh predorih v skupni dolžini 16,5 kilometrov.

Nikakor pa ta cena ne vključuje finalizacije rova, petih krajših predorov, viaduktov in vseh tirov.

Cena tretjega tira je enaka ceni drugega tira – edino, kar bi se dalo prihraniti s hkratno gradnjo, je 16,5 kilometra ubežnega tira in podzemno izogibališče v dolžini več kot 750 metrov, kjer bi se predor razširil. To je zelo draga rešitev, ki tudi nima smisla, saj zavirati v predoru na klančini pomeni velike izgube energije in povečano nevarnost požara v predoru zaradi iskrenja.

Kredit na kredit

Če bi stal 2. in 3. tir 2500 milijonov, je to 1250 evrov na vsakega prebivalca Slovenije, na aktivnega zaposlenega v gospodarstvu pa okoli 5000 evrov za progo Divača-Koper.

K temu je potrebno prišteti še 5000 milijonov za krpanje bank in skoraj 1500 milijonov za Teš 6: torej 4500 evrov na prebivalca ali vrtoglavih 18.000 evrov na aktivno zaposlenega v gospodarstvu.

Zato je treba prikazati tudi trikrat cenejše možnosti, kjer je veliko ceneje dodati nasip obstoječi progi in zgraditi protihrupne in požarne kraške zidove na širše nasipe, pa zgraditi samo 4,1 kilometra dvotirnega predora z vgrajeno požarno odvodno ventilacijo in gašenjem z zrakom z manjšim odstotkom kisika.

Pritiski in grožnje

Dr. Jože Damijan je v oddaji Tarča potarnal, da se nanj izvajajo pritiski.

V oddaji Studio City je trdil, da so tudi predor Markovec gradili po metodi TBM

TBM (Tunnel Boring Machine). Stroj za vrtanje predorov ni nikoli vrtal v predoru Markovec, je pa res, da so del predora namesto z razstreljevanjem rezkali s »kremplji«, ki so bili nameščeni na navaden bager, pred tem pa je delal podoben stroj, ki ga je uporabljala avstrijska Alpine.

Po metodi TBM se je v Sloveniji doslej gradil edino vodooskrbni predor v Soški elektrarni Plave. Zato bi bilo bolje, da bi Damijan raje govoril o lastnem neznanju, ne o pritiskih.

In še nekaj: kar naprej se dogajajo smrtne nesreče na skoraj tisoč nezavarovanih železniških prehodih; nimamo za zapornice, pa bi radi gradili »metro« za tovorni promet. Pol Evrotonela (50,45km) je malce prevelik zalogaj za dvomilijonsko Slovenijo, tudi če imamo komisarko za promet v Bruslju.

Bolje je imeti v roki dva vrabca (dvotirno železnico), kot pa na strehi crknjenega goloba (drugi tir).

Andrej Čufer