Dve lezbijki (Daantje in Dewi), dva homoseksulca (Jaco in Sjoerd) in njun partner Sean so se odločili za otroka. To je vzorec nove sodobne multi-zveze. In čigav je otrok? Od vseh. Kot oni pravijo, biološko gledano sicer od Daantje in darovalca semena, ki bi  - kot pravi - raje ostal neznan.

Multi starševstvo se je začelo. Čeprav bi raje videli, da bi lahko bili poročeni tudi v troje ali celo vseh pet, so se odločili za skupnega otroka. Več staršev, več ljubezni, bodo morda rekli največji aktivisti. Pa je res tako? Ali bo bolj držalo, več vzgojiteljev, več zmede, več vzgojnih načinov, več možnosti za ločitve in razhajanje in za to, da otrok na koncu ostane z enim od petih ali sam; zmeden, brez korenin in identitete?

Lezbijki Daante in Dewi ter homoseksulaca Jaco in Sjoerd se poznajo deset let. Jaco in Sjoerd sta sklenila homoseksualno zvezo pred 8 leti,  zadnja tri leta pa živijo v troje še s Seanom. Odločili so se, da bi lezbični par in trije homoseksualci, imeli otroka skupaj, vendar v ločenih gospodinjstvih. Ta pravljična dežela, kjer je (skoraj) "vse mogoče" je seveda Nizozemska. "Pet staršev z enakimi pravicami in dolžnostmi, ki se razdelijo na dve gospodinjstvi; to so pogoji sporazuma, ki smo ga podpisali vsi in je tudi notarsko overjen," pravi Dewi. Na Nizozemskem je zakonodaja trenutno takšna, da ima otrok lahko le dva pravna starša in to sta običajno biološka mati in njen mož ali žena. Vendar pa lahko biološka mati tudi dovoli, da imenujejo nekoga drugega kot pravnega starša. Tako je pri tej petorici Daantje biološka mati otroka, drug pravni starš pa ni njena partnerka Dewi, temveč homoseksualec Jaco, po katerem bo otrok prevzel tudi priimek. S takšno ureditvijo je petorica dosegla, da so pravna razmerja med njimi karseda enakovredna, v praksi pa med drugim takšna ureditev pomeni tudi to, da lahko trije homoseksualci peljejo otroka na počitnice  brez dovoljenja mame oz. obeh lezbijk, onidve pa morata v istem primeru dobiti dovoljenje od Jaca. 

Sjoerd situacijo razlaga takole: "Zakoni niso pisani za primere kot je naš, zato lahko komu izpademo malce oportunistično. Po dogovoru, ki smo ga sklenili, jaz sicer nimam nobene pravne pravice do otroka,prav tako ne morem imeti starševskega dopusta. Ker pa smo vnesli v dokument stavek, da bom otrokov skrbnik, bom imel pravico do rejniškega dopusta, čeprav uradno nisem rejnik. Pravno gledano, ta situacija ni za nikogar od nas idealna, v praksi pa bolj idealna ne bi mogla biti."

Res? Ko si "starši" vnaprej razdelijo otroka in uredijo vse medsebojne pravice, izjavijo, da je sitaucija za njih idealna. Za njih! Za koga gre? Zanje ali za otroka?

Mimogrede je treba še omeniti, kako so otroka naredili. Mimogrede, ker to pri vsem tem "cirkusu" ni več tako pomembno kot vse ostale pravice - skrbnikov, seveda. Bilo pa je tako. V eni sobi sta ležali lezbijki, ki sta v nekem trenutku zavpili: "Midve sva pripravljeni!" Takrat sta prišla iz druge sobe homoseksualca, ki sta lezbijkama svečano prinesla seme v kozarčku. Več o podrobnostih prvega neuspešnega domačega osemenjevanja, naslednjih in tistega, ki je uspelo, ne bi želela pisati, ker je preprosto preveč gnusno. Lahko pa si to sami preberete v članku ... Še bolj obsceno je, da ob pripovedovanu lastne groteskne zgodbe, petorica svetuje celo heteroseksualnim parom, kako naj zanosijo ...

Zaskrbljujoče pri vsem skupaj je tudi poročanje medijev ob takem dogodku. Ob vseh mogočih vprašanjih, ki bi lahko novinarju v takem primeru padli na pamet, le-ta zreducira svojo radovednost in poklicno "dolžnost" na banalno vprašanje o otrokovem imenu. Tako naj bi bil vrhunec članka podatek, da so se "odgovorni" starši o imenu otroka (sina) dogovorili še preden se je rodil. Za nameček in "srečen konec" pa novinar doda, da na dojenčka čaka 11 navdušenih dedkov in babic ter 21 tet in stricev. 

Bolj zanimiv je dodatek, da nekateri člani LGBTQ skupnosti opozarjajo petorico na možne zaplete. Lezbijke dekleti svarijo pred tem, da so v "družino" vpletle moške, homoseksulaci, ki imajo očitno že izkušnje s takšnimi zadevami, pa fante realistično opozarjajo, da gre v teh primerih običajno za LASTNIŠTVO, STRAHOVE in EGO. 

Šele na koncu pa pridemo do jedra oziroma ključnega sporočila te zgodbe. Sjoerd pravi: "Želim si, da bi lahko vsak spletel takšno varno mrežo kot smo jo mi. Ne razumem zakaj več parov nima skupaj otrok. Vsi mladi starši komaj preživijo prva leta otrokovega življenja, tako naporno je to. Skoraj nič ne spijo in  skoraj ne vidijo svojih prijateljev. Mi pa bomo imeli še vedno dovolj energije, da gremo ven in poklepetamo s prijateljem, tudi o čem drugem, ne samo o otrocih."

To je najboljši odgovor, kako imeti otroka brez žrtve, brez predanosti, brez odgovornosti, brez odrekanja in brez ... da, brez ljubezni. Izbereš čas in prostor, ljudi, seme, sestaviš mrežo potenicalnih varušk in skrbnikov z dovolj financami in NAREDIŠ otroka. Tako si lahko Bog in ne več SAMO človek. 

Vesna Vilčnik