Velik dosežek razprave o sovražnem govoru je bil, da so vsi udeleženci lahko sedeli v eni dvorani in vsi so dobili besedo. Eni so lahko govorili, kolikor so hoteli, drugi pa 5 minut. Na seji se je izkazalo, da hočejo vladni predstavniki in od države financirane organizacije zaostriti preganjanje sovražnega govora z namenom, da bi preganjali drugačemisleče.

Predlagateljica seje je bila Jasna Murgel, ki je po družinskem referendumu zagrozila z menjavami ustavnih sodnikov. 

Oglejte si posnetek seje, v katerem nastopajo zagovorniki človekovih pravic in svobode!

Peter Štrbenk: Veliko je govora o sovražnem govoru, ki to ni

Štrbenk je predstavil stališče novega medija Nove24TV. Ocenil je, da je pojav sovražnega govora običajno posledica napetosti v družbi, s katero se država ne zna ali pa ne želi soočiti, predvsem zaradi parcialnih interesov v ozadju.

“Enačiti sovražni govor z nekulturnim ali drugačnim mišljenjem ni sprejemljivo,” je dejal Štrbenk, ki meni tudi, da je v slovenski družbi veliko govora o sovražnem govoru, ki to ni, saj se kot sovražni govor označi vsako stališče, ki odstopa od tistega, ki ga ima oblast in režimski mediji. Štrbenk je prepričan, da zakonodaja pripravlja tla za utišanje alternativnih medijev.

Aleš Hojs: Vlada naj sredstva raje prerazporedi

Nekdanji obrambni minister je v v svoji razpravi predlagal vladi, naj polovico sredstev, ki jih namenja nevladnim organizacijam, kot so npr. Amnesty international in Mirovni inštitut, raje nameni policiji, ki se sooča s hudimi primanjkljajem sredstev. V imenu VSO je pozval tudi nosilce oblasti, naj premislijo o simbolih bivše države, ki se pojavljajo na državnih proslavah in so prav tako simbol sovraštva in pobojev. Pozval je tudi Spletno oko, naj javno objavi podatke, katere prijave sovražnega govora so obravnavali, katere zavrgli in kakšne so obrazložitve.​ “Predlagamo tudi tožilstvu, naj pripravi vsebinski seznam, kjer bo državljanom razvidno, kaj je bila prijava za sovražni govor, kakšna je bila utemeljitev in kaj ste s tem naredili,” je povedal Hojs.

Aleš Primc: Kaj pa sovražni molk?

Primc meni, da je v Sloveniji preveč sovražnega govora predvsem zaradi tega, ker se ljudje premalo spoštujejo. Primc je v svoji razpravi klical h konsenzu in enakim vatlom pri presojanju sovražnega govora za vse državljane, kar bi preprečilo velik posel z davkoplačevalskimi sredstvi. "Svet za sovražni govor je bil ustanovljen v sklopu Mirovnega inštituta, ki dobiva na leto ogromno davkoplačevalskega denarja." Po njegovem je za nekatere sovražni govor odličen posel, preko katerega dobijo ogromno proračunskega denarja.

Spomnil je tudi na sovražni govor, uperjen proti sebi. "Če sem nekoliko oseben. Svetlani  Makarovič je žal, da me mama ni splavila. Torej obžaluje, da sem živ. Njena življenjska zgodba je bila očitno težka. Sovraži otroke, kristjane, Slovence, ki nas imenuje Slovenceljne, mene. Sem v odlični družbi. Problem je, da je s sovraštvom prežeta oseba simbol občudovanja tistih, ki imajo moč v Sloveniji." Izpostavil je tudi novost v razpravah o sovražnem govoru, sovražni molk. "Sovražni molk je nevarnejši kot sovražni govor. Ko je govor, obstaja vsaj možnost vzpostavitve dialoga. Ko imamo opravka z molkom, te možnosti ni. Odbor 2014 vsak teden protestira pred sodiščem. Opozarjamo na zlorabe v pravosodju. Sovražni molk o naših aktivnostih. Neizprosni sovražni molk.”

Aleša Primca so, medtem ko je govoril, ves čas prekinjali, predsedujoča pa se je ob tem privoščljivo posmehovala. Primc in predsedujoča seji sta se večkrat zapletla v besedni spopad, v katerem je slednja Primcu očitala, da zlorablja odmerjeni čas, Primc pa njej, da ga želi utišati: “Pojasnite mi, kdaj sem že zlorabljal čas. Žal mi je, da v razpravi o sovražnem govoru, ko smo uro in pol poslušali predavanja gospe, ki širi sovražni govor, ne moremo govoriti tisti, ki govorimo kritično do obstoječe oblasti in da ta oblast z neznanskimi zneski financira tiste, ki živijo od sovražnega govora. Žal mi je, da to razpravo zlorabljate za kazanje mišic.”

Eva Irgl: Sovražni govor se ocenjuje ideološko

»Sovražni govor se ocenjuje ideološko in z dvojnimi merili,« je prepričana Eva Irgl. Po njenem mnenju se obsoja vsakega, ki pripada desnici, medtem ko se nekomu na levici, ki izvaja sovražni govor, ne zgodi nič. Na seji odbora so svoje mnenje podali tudi številni predstavniki nevladnih organizacij, ki so govorili o manjšinah in depriviligiranih. »Ne spomnim se, da bi nevladne organizacije protestirale, ko so grozili novinarjem Reporterja,« je bila do izvajanj nevladnih organizacij kritična poslanka Irglova.

V nadaljevanju razprave pa je poslanka Eva Irgl spomnila na nekatere evidentne sovražne govore, ki s strani vodilnih vladnih predstavnikov nikoli niso bili obsojeni. Med drugim je dejala, da »smo bili v začetku tega sklica državnega zbora priča sovražnemu govoru. Govorim o izjavi »Povojni poboji so posledica naravnega prava,« a se kljub evidentnemu sovražnemu govoru ni zgodilo nič.« Spomnila je tudi, da je levica karikature preroka Mohameda označila za sovražni govor, medtem ko je sliko brezjanske Marije s podgano v naročju označila za svobodo izražanja, zažig krščanskega križa v Strunjanu pa za umeniški performans.

Druga velika težava, ki jo vidi Eva Irgl, pa je omejevanje svobode govora. »Levica v luči sovražnega govora omejuje pravico svobode govora državljank in državljanov Slovenije, kar se je izrazito kazalo v času referendumske kampanije o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, danes pa se kaže pri obravnavanju migrantske krize,« je jasno poudarila Eva Irgl.»Sovražni govor se ocenjuje ideološko in z dvojnimi merili,« je prepričana Eva Irgl. Po njenem mnenju se obsoja vsakega, ki pripada desnici, medtem ko se nekomu na levici, ki izvaja sovražni govor, ne zgodi nič. Na seji odbora so svoje mnenje podali tudi številni predstavniki nevladnih organizacij, ki so govorili o manjšinah in depriviligiranih. »Ne spomnim se, da bi nevladne organizacije protestirale, ko so grozili novinarjem Reporterja,« je bila do izvajanj nevladnih organizacij kritična poslanka Irglova.

V nadaljevanju razprave pa je poslanka Eva Irgl spomnila na nekatere evidentne sovražne govore, ki s strani vodilnih vladnih predstavnikov nikoli niso bili obsojeni. Med drugim je dejala, da »smo bili v začetku tega sklica državnega zbora priča sovražnemu govoru. Govorim o izjavi »Povojni poboji so posledica naravnega prava,« a se kljub evidentnemu sovražnemu govoru ni zgodilo nič.« Spomnila je tudi, da je levica karikature preroka Mohameda označila za sovražni govor, medtem ko je sliko brezjanske Marije s podgano v naročju označila za svobodo izražanja, zažig krščanskega križa v Strunjanu pa za umeniški performans.

Druga velika težava, ki jo vidi Eva Irgl, pa je omejevanje svobode govora. »Levica v luči sovražnega govora omejuje pravico svobode govora državljank in državljanov Slovenije, kar se je izrazito kazalo v času referendumske kampanije o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, danes pa se kaže pri obravnavanju migrantske krize,« je jasno poudarila Eva Irgl.