Skupnost centrov za socialno delo v bran SD ministrici in CSD

Upravni odbor Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije je 24. oktobra ugotovil, da je Center za socialno delo Velenje odločal o usodi velenjskih dečkov v skladu z zakonodajo in  prakso upravnih organov. Po sodbi vrhovnega sodišča pa po njihovem strokovni delavci v centrih za socialno delo nimamo več jasnih usmeritev. Pravijo, da so zaradi sodbe vrhovnega sodišča v primeru koroških dečkov zaskrbljeni. V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije še vedno vztrajajo, da je Center za socialno delo Velenje ravnal v korist otrok, vrhovno sodišče pa je v tem primeru odločalo o pravici odraslih oseb.

Cenjene kolegice in kolegi iz Skupnosti CSD! Kot socialni delavec sem zelo zaskrbljen nad vašo izjavo! Ob izogibanju odgovornosti s strani predsednika vlade Mira Cerarja in ministrice Anje Kopač Mrak me žalosti, da po vseh sodbah in ugotovitvah sodišč in upravne inšpekcije, vsaj vi, ki ste soodgovorni za delo CSD, ne omogočite socialnim delavkam in odgovornim centrom za socialno delo, da nemudoma vrnejo otroka in tako popravijo napačne strokovne odločitve, zaradi katerih sta nemočna otroka še vedno ujetnika stroke, ki ji tudi sam pripadam! Tudi v času nasilnega odvzema koroških dečkov smo bili strokovni delavci centrov za socialno delo dolžni upoštevati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki že v Preambuli navaja:« ... da mora otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju, v ozračju sreče, ljubezni in razumevanja.«

Kdo bo izvršil sodbo Vrhovnega sodišča RS?

Družinsko okolje  sta koroška dečka pri babici in dedku imela! To so pravilno ugotovile tudi strokovne delavke CSD Slovenj Gradec v svojem mnenju o primernosti babice za vzgojo otrok. Ob obveznem poznavanju konvencij, katerih podpisnica je tudi Slovenija,  mora vsak strokovni delavec v socialnem varstvu poznati tudi Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki stare starše šteje v razširjeno družino.  Zavajajoče in za ugled stroke škodljive so vaše trditve, da je vrhovno sodišče odločalo le o pravicah odraslih oseb.  Nazadnje je takšne trditve postavila na laž mednarodno priznama slovenska pravnica, dr. Verica Trstenjak, ki je povedala, da so v družinskem okolju koristi otrok in pravice odraslih oseb vselej združljive, kar je dobro za otroke, je hkrati v interesu odraslih.  Vesel sem, da to razume velika večina Slovenk in Slovencev, žalosti pa me dejstvo, da  v vrhu stroke socialnega dela še vedno trmasto vztrajate v dokazani zmoti in napačnih odločitvah. To pa je naš skupen problem. 
Kot socialni delavec se sprašujem, kaj se ob primeru koroških dečkov dogaja v vrhovih naše stroke?
Ali je mogoče, da nihče od odgovornih noče popraviti krivice otrokoma in ju nemudoma vrniti babici in dedku? Kako dolgo se bodo položaji ohranjali na račun trpljenja nedolžnih otrok in nič krivih starih staršev?

Bo moralo za izpolnitev sodbe Vrhovnega sodišča, ki je razsodilo v imenu ljudstva, poskrbeti ljudstvo samo ali kot to ljudstvo zaničevalno imenuje levičarska elita - »ulica«?