Andrej Naglič se je za časopis Delo (5.4.40214) odzval na protustavno prepoved svete maše v Kliničnem centru. Tamkajšnje vodstvo UKC je prepovedalo mašo zgolj za to, ker se je darovala za nerojene otroke in s tem grobo kršilo slovensko zakonodajo in človekove pravice državljanov. Čeprav je vodstvo UKC na koncu le popustilo in Zavodu Živim sporočilo, da ne bodo več nasprotovali maši za nerojene  otroke, grenak priokus še vedno ostaja.

Andrej Naglič za časopis Delo pravi, da vodstvo UKC ni imelo pravice od bolniškega duhovnika zahtevati preklica maše. »Izvajanje verskega obreda, obhajanje svete maše, je bistveni sestavni del pravice do svobode veroizpovedi, ki jo zagotavlja 41. člen ustave. Ta pravica je v naši ustavi tako zaščitena, da pravica do obhajanja verskega obreda ne sme biti predmet omejitev niti v vojnem stanju, izrednih razmerah, kaj šele v mirnodobnem stanju.« Ne pomaga niti sklicevanje vodstva na morebitno prizadetost tistih, ki so se v UKC na menili opraviti umetno prekinitev nosečnosti. »Vodstvo zavoda ene človekove pravice (do svobode veroizpovedi) ne sme samo omejevati v imenu druge t.i. človekove pravice (do svobodnega odločanja o rojstvu otrok) - to lahko stori samo sodišče.« Tudi če bi verski obred, ki poteka v bolnišnici, zlorabili za polemiko z ustavno pravico do umetne prekinitve nosečnosti, to po Nagličevem mnenju ne bi bil dovoljšen razlog za takšen poseg: »Vodstvo UKC bi lahko omejevalo takšna izražanja v primeru, da bi to resno motilo njihovo delo. A verski obred je zelo kultiviran in umirjen način izražanja drugačnega pogleda na temeljne vrednote življenja, ki nikakor ne ogroža njihove prakse pri izvajanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

»Izvajanje verskega obreda, obhajanje svete maše, je bistveni sestavni del pravice do svobode veroizpovedi, ki jo zagotavlja 41. člen ustave. Ta pravica je v naši ustavi tako zaščitena, da pravica do obhajanja verskega obreda ne sme biti predmet omejitev niti v vojnem stanju, izrednih razmerah, kaj šele v mirnodobnem stanju.«

Ljudem kvečjemu odpira še drugo perspektivo na izvajanje te pravice, kar pa ne more biti slabo.« Tudi omejevanje verskih obredov oziroma verske oskrbe v bolnišnici zgolj na bolnike in njihove svojce oz. njim bližnje osebe, ki ga od bolniškega duhovnika terja vodstvo UKC, po Nagličevem mnenju ni utemeljeno: »Izhajati moramo iz tega, da je UKC javni zavod, ki ga je ustanovila država, in kot takšen ne more in ne sme biti zaprt za nikogar. Je odprta institucija, vstop je mogoče omejevati samo iz razlogov ogrožanja varnosti in zdravja institucije oziroma ljudi v njej, bolnikov in osebja.« Krog upravičencev do verske oskrbe v UKC po Nagličevem mnenju ni omejen. Maše v kapeli UKC se lahko udeleži kdorkoli. »Dokler to prostorske razmere omogočajo, dokler nista ogroženo zdravje ali varnost UKC, toliko časa mora biti dostop do verske oskrbe v UKC popolnoma svoboden, prost in odprt za vse.«

Več:

• Delo.si

• Hvala vsem, ki ste prispevali k preklicu prepovedi maše in molitve za nerojeje otroke in njihove staršeHvala vsem, ki ste prispevali k preklicu prepovedi maše in molitve za nerojeje otroke in njihove starše