Ob poslušanju Radia Ognjišče me je pretresla vest, da je umrl Marjan Štefančič. Sofaran iz otroštva in mladosti. Moj učitelj petja. Učitelj vere in življenja. Slavist, ljubitelj slovenščine, našega naroda in kulture. Širši javnosti znan kot dolgoletni izvrstni basbaritonist Slovenskega okteta.

Spomini na gospoda Štefančiča mi sežejo v rosna leta, ko se je njegov žametni solo razlegal po mali štepanjski cerkvi in jo napolnjeval do zadnje špranjice. Njegovo cerkveno petje je bila njegova osebna molitev. Vsaka pesem. To se je čutilo in nas duhovno bogatilo.

Bil je predan korski pevec štepanjskega zbora pod dolgoletnim vodstvom odlične glasbenice Anice Grum. Zboru sem se za nekaj let v devetdesetih pridružil tudi sam. Tam sem ga osebno spoznal. Takoj na začetku me je, neukega, povabil na svojo stran. Tako je bilo potem največkrat na vajah. Kakšna čast in privilegij! Njegovo basovsko mentorstvo in uvajanje v svet cerkvene glasbe je nepozabno in neprecenljivo. Mojster petja do potankosti, vendar skromen do zadnjega vlakna. Seveda v tem primeru učenec ni dosegel svojega učitelja. Kaj dosegel, do prvega prsta na nogi nisem prišel. Pa vendar, to, kako doživljam glasbo, imam v veliki meri po njem.

Marjan je bil izjemno vesten človek. Njemu ne bi bilo treba priti na nobeno vajo, da bi znal program. Ob svojem dolgoletnem petju je pesmi skorajda vse, razen novitet, obvladal. Nove stvari pa tudi niso bile problem, saj je note pogledal in takoj znal. Ampak on je bil na vajah reden. Manjkal je samo zaradi bolezni ali nujnih obveznosti. Na vajah je vedno tudi zavzeto vadil in ponavljal, kolikor je bilo potrebno zaradi ostalih. Nobene vzvišenosti ali negodovanja. Kvečjemu je kdaj predlagal, da gremo še enkrat, saj je hotel, da bi se čimbolje slišalo. V okviru možnosti je hotel, da damo največ od sebe.

Marjan je bil izjemno blag in umirjen. Jasnih pogledov in načel. V premorih na vajah sva kakšno rekla, čeprav zelo na kratko. Ni hotel motiti. Ob nekaj priložnostih sva se dlje časa pogovarjala. Takrat mi je razkril svoj bogat duhovni vrelec, iz katerega je črpal in ga tako z veseljem tudi delil. Tudi zato se vam, spoštovani gospod Štefančič, globoko zahvaljujem.

Biti z njim pri maši je bila globoka duhovna izkušnja. Marjan je bil velik in zavzet molilec, velik prijatelj otrok, mladih in družin. Tudi velik podpornik prizadevanj za spoštovanje materinstva in očetovstva ter otrokovih pravic. Ob najinem zadnjem srečanju je povedal, da v ta namen moli in obljubil molitev tudi za naprej.

V veliki hvaležnosti Bogu, da sem vas imel čast poznati, vas, dragi Marjan, prosim, bodite naš nebeški priprošnjik.

Počivajte v miru.

Skrbni ženi, otrokom, vnukom in ostalemu sorodstvu izrekam globoko sožalje.

Aleš Primc

-----------------------------------

Pripis: Pogreb Marjana Štefančiča bo v petek 11. 3. ob 12.30 s Sv. mašo v župnijski cerkvi Sv. Štefana v Štepanji vasi, kjer bo ležal od 10. ure.