22. novembra je po daljši bolezni umrla mag. Marta Klampfer, ena najboljših pravnic v Sloveniji. Le dva dni pred smrtjo je odložila s svojih ramen položaj ustavne sodnice, ki ga je opravljala devet let.

Mag. Marto Klampfer sta odlikovala odlično pravno znanje ter občutek za pravičnost.

Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani decembra 1976. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlila kot strokovna sodelavka na Sodišču združenega dela RS. Leta 1991 je bila izvoljena za sodnico tega sodišča. Po preoblikovanju sodišč združenega dela v delovna in socialna sodišča je bila izvoljena v naziv višje sodnice s trajnim sodniškim mandatom in od leta 1997 opravljala nalogo vodje oddelka za delovne spore. V času opravljanja sodniške funkcije je pridobila naziv višje sodnice - svetnice. Bila je izpraševalka na pravniških državnih izpitih za področje delovnega prava. Leta 1994 je bila imenovana v naziv razvojne sodelavke Inštituta za delovno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Dva mandata je bila tudi predsednica Društva za delovno pravo in socialno varnost pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 2001 je opravljala funkcijo podpredsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča, maja 2004 pa je postala njegova predsednica. To funkcijo je opravljala do izvolitve za ustavno sodnico. (Življenjepis povzet po spletni strani Ustavnega sodišča).

Sodnica Marta Klampfer se je še zavedala izjemnega pomena materinstva, očetovstva in družine za otroka. Dvakrat je odločilno pripomogla, da smo državljanke in državljani na referendumu (2012 in 2015) smeli zaščititi temeljne otrokove pravice, saj je obakrat vladajoča elita hotela to preprečiti. Obakrat je bilo glasovanje na ustavnem sodišču 5:4. 

Mag. Marto Klampfer sta odlikovala odlično pravno znanje ter občutek za pravičnost.

Kot svojo strokovno in človeško oporoko je v pritrdilnem ločenem mnenju ob odločitvi ustavnega sodišča 28. 9. 2015 zapisala: "Ustavno sodišče je v tej zadevi odločalo le o tem, ali dopustiti referendum ali ne. Pri tem ni šlo za vsebinsko presojo ZZZDR-D, ki neposredno spreminja opredelitev zakonske zveze iz 3. člena ZZZDR. Ne glede na navedeno pa se mi zdi pravično in pošteno, da o tem, ali bo v družinski zakonodaji še ostal tradicionalen pojem družine, povedo svoje mnenje ljudje in to na referendumu. Gre za zakon, ki ureja področje družinskega prava, torej se dotika vprašanj, ki zadevajo temeljna medčloveška razmerja, ki se tičejo praktično vseh posameznikov (op. odebelila Marta Klampfer). Temeljnih in zakoreninjenih institutov družinskega prava prav gotovo ni mogoče spreminjati na tako "lahkoten" način, kot se je to zgodilo z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij; zakona, ki velja že od leta 1976 in za katerega Ustavno sodišče še nikoli ni ugotovilo protiustavnosti veljavne opredelitve zakonske zveze in pogojev za njeno sklenitev."

Borke in borci za spoštovanje otrokovih pravic, družine, materinstva in očetovstva smo hvaležni sodnici Marti Klampfer za njeno plemenito, pokončno in strokovno delo. Ohranili jo bomo v trajnem spoštljivem spominu. Vse verujoče vabim, da se pokojne ustavne sodnice spomnimo v svojih molitvah. 

Bog, prosimo, daj ji večni mir in pokoj. In večna luč naj ji sveti.

Aleš Primc