Varuhinja človekovih pravic bi morala posredovati za končanje rej(ujet)ništva koroških dečkov!
03.04.2017Upravno sodišče je bilo maja 2016 tisto, ki je v zadevi koroških dečkov prvo ugotovilo kršenje človekovih pravic. Presodilo je, da je šlo za nestrokoven in preuranjen ukrep CSD, saj otroka pri starih starših nista bila ogrožena in tudi ne zanemarjena, s čimer je CSD Velenje posegel v človekove pravice prizadetih. Po skoraj letu dni od ugrabitve koroških dečkov, se na upravnem sodišču ponovno odloča o nadaljnji usodi koroških dečkov.
Pri sodbi iz maja 2016 se je mariborsko upravno sodišče sklicevalo na podobno odločitev evropskega sodišča v italijanskem primeru
Kljub nepotrebnemu zavlačevanju upravnega sodišča z vrnitvijo koroških dečkov v njuno edino družino babice in dedka, je bilo že maja 2016 odločeno o bistvenih vprašanjih. Upravno sodišče je zanikalo zatrjevanje ministrice, socialne inšpekcije in CSD Velenje ter Varuhinje človekovih pravic, da s konkretnimi ravnanji ni bila storjena nezakonitost in da ni bilo poseženo v človekove pravice. Dejanje protipravnega odvzema obeh otrok pa je za odvetnika babice že izkaz utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 190. členu KZ-1 za odgovorne. Sodba upravnega sodišča tudi potrjuje, da imajo stari starši sodno varovani interes v razmerju do vnukov. Potrjuje se, da je s tem priznana tudi razlaga Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, kot jo terja odločba ESČP v zadevi Manuello and Navy zoper Italijo.
Dvojna vloga varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer
V uradu varuhinje človekovih pravic ob sodbi upravnega sodišča niso mogli zanikati svoje prve izjave, da pri odvzemu vnukov ni bilo nepravilnosti. Slab vtis so skušali popraviti z navedbo, da je upravno sodišče pritrdilo ugotovitvam, na katere so opozarjali tudi sami. V izjavi za javnost so v uradu varuha izjavili: »Upravno sodišče je s svojo odločitvijo babici takšen pravni interes priznalo neposredno na podlagi 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 53. člena Ustave RS. Zato takšno odločitev sodišča pozdravljamo, obenem pa od zakonodajalca pričakujemo, da bo to problematiko podrobneje uredil v novi družinski zakonodaji.«
Ta izjava kaže, da tudi v uradu varuhinje človekovih pravic ne razumejo, da je CSD Velenje že na podlagi veljavne družinske zakonodaje dolžan spoštovati Ustavo RS in konvencijo človekovih pravic, zato je zelo neprimerno govoriti, kako bo šele novi Družinski zakonik zagotovil spoštovanje ustave in konvencije o človekovih pravicah.
V uradu varuhinje so še dodali, da so v postopkih takoj po odvzemu koroških dečkov ugotavljali le to, kako je bila upoštevana največja korist otrok ob formalnem odvzemu očetu. »Ugotovili smo, da v tem primeru ni prišlo do kršitve pravic otrok«.
Takšna pravna telovadba varuhinje, ki je sledila prvotnemu zagovarjanju nezakonitega odvzema vnučkov kaže, da urad varuha človekovih pravic v Sloveniji v javnosti ustvarja vtis nepristranskosti in zavzemanja za človekove pravice zatiranih, v praksi pa za koroška dečkoma, babico in dedka niso naredili prav nič.
Anamneza primera koroških dečkov je v nadaljevanju znana. V oktobru 2016 je v obliki sodbe vrhovnega sodišča Anja Kopač Mrak dobila novo nezaupnico, babica pa potrditev zavzemanj za vrnitev vnučkov.
Vrhovno sodišče povedalo upravnemu, da naj odloči o vrnitvi koroških dečkov babici
Vrhovni sodnik Erik Kerševan je po izreku sodbe vrhovnega sodišča babici dejal, da tudi ugotovitev kršitve ustavnih pravic pomeni določeno zadoščenje in bo lahko podlaga za urejanje razmerij med njo in vnuki.
Ob tem je poudaril, da bi ji ob teh ugotovitvah morali dodeliti otroke. Tukaj pa ponovno nastopi upravno sodišče v Mariboru, kjer še vedno ni odločeno o babičinem dovoljenju za rejništvo koroških dečkov.
Glede na odločitev vrhovnega sodišča o kršenju ustavnih pravic do družinskega življenja vrhovni sodnik Kerševan skupaj z zagovorniki pravic otrok in družin od upravnega sodišča upravičeno pričakuje, da bodo koroške dečke končno poslali domov k babici in dedku. Te njegove besede je vmes potrdilo še ustavno sodišče. Otroka pa medtem na razrešitev drame čakata v nezakonitem rejništvu pri tujih ljudeh. Čas je, da se krivica vnučkoma, babici in dedku končno popravi.
Komentarji
Komentiranje trenutno ni mogoče.