Upravno sodišče prineslo pomemben premik v spornem odvzemu velenjskih otrok

Sodba Upravnega sodišča v primeru velenjskih otrok je pomembna zmaga za vse, ki si prizadevamo, da bi se otroka čimprej vrnila v ljubeče in varno okolje k babici in dedku.Sodišče je v tem primeru priznalo starima staršema vlogo stranke v postopku od trenutka, ko je država posegla v njuno  razmerje z vnukoma. Omenjena sodba  izpodbija zatrjevanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, varuhinje za človekove pravice in socialne inšpekcije, ki so obravnavali ta postopek, da pri odvzemu otrok ni bilo nepravilnosti. V sodbi se je sodišče sklicevalo na podobno odločitev evropskega sodišča v italijanskem primeru.
 

Nevzdržno stanje za otroka in stara starša traja že od marca

Spomnimo, da je Center za socialno delo Velenje 30. marca brez soglasja invednosti babice in dedka iz vrtca neznano kam odpeljal njuna vnuka.
Otroka sta živela pri babici in dedku od 27. decembra, ko ju je k njima pripeljala njuna mama. Ta dan sta jo zadnjič videla, saj jo je še isto noč za življenje prikrajšal njun oče. Ko sta dečka po tragični izgubi mame začela znova vzpostavljati zaupljiv odnos z bližnjimi ljubečimi osebami, je v njuno življenje z nerazumljivo odločitvijo posegel Center za socialno delo Velenje.
 

CSD, ministrstvo in socialna inšpekcija  kršili Ustavo in EKČP

Upravno sodišče je ugotovilo, da so bile ob odvzemu kršene ustavne in človekove pravice tako babici in dedku kot njunima vnukoma. Potrdilo je, da sta bila odvzeta dedku in babici, ne pa očetu v zaporu, na kar smo v Odboru za varstvo pravic vnukov in starih staršev opozorili  že 11.aprila, na protestu pred ministrstvom Anje Kopač Mrak. S strokovno napačno in moralno sporno odločitvijo so vpleteni  centri, ministrstvo in socialna inšpekcija kršili 8.člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Kršili so tudi 53.člen Ustave Republike Slovenije, s katerim se država zavezuje, da bo varovala družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarjala za to varstvo potrebne razmere.
 

Upravno sodišče postavilo na laž CSD in ministrstvo: Otroka pri babici in dedku nista ogrožena

V sodbi Upravnega sodišča je zapisano, da vnuka pri babici in dedku nista ogrožena. Je pa upravno sodišče zavrnilo začasno zahtevo babice, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k starim staršem. To potezo Upravnega sodišča razumem kot namig strokovnim službam pod vodstvom Anje Kopač Mrak, da si lahko z odločitvijo, da se otroka nemudoma vrneta k babici in dedku, povrnejo vsaj del izgubljenega zaupanja in ugleda.

Posebej še, ker CSD Velenje nadaljuje z diskriminacijo starih staršev. Prvi sestanek na centru sredi aprila je bil neuspešen, ker so starima staršema na centru ponujali z vnukomale uro stikov na teden. Od takrat se jima niso več oglasili. Svoj prezir in pomanjkanje sočutja do stiske otrok in starih staršev so z odhodom z zadnje  seje Komisije za peticije in človekove praviceizkazali tudi poslanci ZL, DESUS in SMC.
 

Odbor za pravice vnukov in starih staršev  dosegel pomembno zmago

Vprašanje vloge starih staršev smo v slovenski družbi izpostavili že v času decembrskega referenduma o spremembah Zakona o zakonski zvezi, kjer sem kot socialni delavec sodeloval. Opozarjali smo na družinske vezi, po katerih so stari starši poklicani, da ob umanjkanju njihovih staršev prviposkrbijo za svoje vnuke,saj jih tudi praksa evropskega sodišča za človekove pravice umešča v družino,med njenimi člani obstaja namreč varna in ljubeča navezanost, skrb ter zaupanje.
 

Sporna vloga Varuhinje človekovih pravic in Fakultete za socialno delo

Strokovno nevzdržno odločitev velenjskega centra za socialno delo so podprli  vsi organi v sestavi ministrstva Anje Kopač Mrak. Kar je bilo precej pričakovano, ker »vrana vrani ne izkljuje oči«. Bolj zaskrbljujoče je, da se je v postopek s spornim mnenjem vključila Varuhinja človekovih pravic ter vidne predstavnice Fakultete za socialno delo. Če stališče Varuhinje lahko razumemo kot poskus ugajanja obema stranema in morda pomanjkanje strokovnega znanja, pa tega nikakor ni mogoče reči za profesorice Fakultete za socialno delo, kjer se vzgajajo bodoči strokovnjaki za pomoč pri urejanju najbolj občutljivih vprašanj v odnosih. Njihovo vpletanje je težko označiti drugače kot strokovno korupcijo. Pojavljanje zaslužnih profesoric za socialno delo v velenjskem primeru, še prej pa v času decembrskega referenduma, je odraz, kako daleč je stroka odtavala od resničnih izzivov družbe. Stroko socialnega dela bo potrebno vrniti v izhodišče, jo graditi po načelu subsidiarnosti od spodaj navzgor,  vse vpletene institucije  pa ponovno spomniti, da so v službi ljudi.

Franci Donko, strokovni zastopnik starih staršev