Večina slovenskih volivcev ni seznanjena z načinom, kako prihaja v njihovi domovini do čudnih podražitev večjih gradbenih projektov. Vsi so mogoče kdaj slišali ali brali o kakšenem primeru kot je bil TEŠ6 ali kakšna bolnišnica ali Šentviški predor ali napačno izbrana trasa hitre ceste po Rebernicah iz Vipavske doline proti Postojni. V povprečju jih to ni kaj dosti prizadelo, ker niso poznali problematike in ker lahko tudi niso verjeli ali pa preprosto zato, ker sami ne plačujejo davkov in ker so prepričani, da se imajo še dovolj dobro, ker dobivajo glede na svoje ležerno delo sedaj (ali v preteklosti) še kar velike plače, (pokojnine, socialne podpore. . .) in se s podpisi proti sedanji oblasti, ki mogoče pa le ni tako skorumpirana, nočejo izpostavljati, ker se prav gotovo bojijo, da bodo še to izgubili, ali pa da bodo v bodoče pod neko drugo oblastjo morali kdaj pa kdaj resno poprijeti tudi na pošteno delo.

Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bo ta nova oblast zahtevala pošteno plačilo le za pošteno opravljeno delo in bo tu pa tam zahtevala celo občasno  garanje.

Koliko pa je danes pri nas še ljudi, ki še garamo (z upoštevanjem vseh dni v letu – tudi sobot in nedelj in praznikov) povprečno 10 in tudi več  ur na dan)?

kdo pa je danes še tak bedak? Ali je tako početje normalnih ljudi danes  (leta 2017!)  pri nas sploh še mogoče?

Čimprej nam priskrbite dobre psihologe in psihjatre, da nas ozdavijo, da bomo nehali biti bedasti deloholiki oz. »skrajno sprevrženo bolno odvisni od dela«.

Kot star gradbenik, ki sem kot projektant, raziskovalec, tehnolog ali izvajalec  odgovoren  za približno 2 milijona m2 (ca 1m2 na vsakega prebivalca Slovenije!) objektov velikih razponov (tovarniških hal, skladišč, . . telovadnic,. . mostov in brvi)  ali obnovljenih hiš, ki so bile poškodovane  pri potresih, plazovih ali kako drugače,  vem,   da se že vsaj 20 let take čudne podražitve dogajajo!   Vse, kar je bilo oz. je v tem obdobju plačano z denarjem od naših davkov in so za ta izplačila odgovorna razna ministrstva naših vlad, je bilo in je zasnovano,  sprojektirano in izvedeno tako, da bi lahko bilo bolj funkcionalno in  bolj  trajno  ter  veliko hitreje   opravljeno   vsaj ca 1 do 10 x ceneje!

Od velike množice z moje strani raziskanih primerov, vam povem samo dva primera:

1.       Šempeterska obvoznica zadaj za Šempetrom pri Gorici: Predlagal sem, naj se s traso obvoznice na dolžini 300m   ne odmikajo   povprečno za ca 4m proč od nekoč skoraj idealno izbrane trase obstoječe železniške proge Nova Gorica – Sežana (maksimalni odmik od vzporedne linije je 8,90m!)  odgovor je bil: »Ne, ker ni časa za preprojektiranje, pridobivanje soglasij in novega gradbenega dovoljenja!« Zastonj sem se prej trudil z risanjem svoje variante trase ter z idejnimi izračuni  podaljšanja  obstoječih nadvozov in precej  nižjega  300m dolgega podpornega zidu! Dolg delavni sestanek mene kot pobudnika »nekoristne« ideje, predstavnikov projektantov, odgovornih iz ministrstva za promet (takrat tako, sedaj za infrastrukturo) in občine Nova Gorica, je bil »brezploden« in za Slovenijo  »škodljiv«,  kot je bila tudi  ? včeraj moja pomoč prvopodpisanemu Vilitu Kovačiču, ki sem mu pomagal (z vašimi kamerami posneto) prenašati podpisane obrazce za začetek referendumske pobude.

Potem so pridobivali izvajalce in gradnja se je začela ter se vlekla (zame, ki sem vajen hitrih akcij) neskončno dolgo! Oglejte si sedaj, kako sta izvedena dva povsem nova nadvoza prometnic, ki na tem mestu prečkata staro železniško progo in novo obvoznico ter  nepotrebna 300m dolga in na visoko z betovskimi koriti obložena,globoko postrani v trdno hribino, sidrana pilotna stena

2.       Razkošna obnova mostu: Samo enega od šestih podobno poškodovanih mostov so na  »slučajno« državni regionalni cesti Dolenja Trebuša – Spodnja Idrija na odseku pod Oblakovim vrhom iz širine 5m obnovili (sanirali) na širino 10m!  To je nekdo izvedel brez gradbenega dovoljenja in brez prošnje domačinov, ki to cesto večinoma občasno uporabljajo. In to samo tam, kjer je bilo vozišče povsod zunaj mostov široko samo 3m in je še vedno le makadamsko, a je glede na gostoto prometa kot taka še razkošna, saj je cesta na vseh ostalih mostovih še vedno široka samo 5m!

Tu pa je 55m dolg kos te ceste skupaj z mostom razpona samo ca 10m asfaltiran 8m na široko«! Poleg tega sta tu na obeh straneh še dva hodnika širine 1m, ki imata  granitne robnike in čudovito betonsko ograjo!

Dragi sodržavljani, zresnite se! Glejte z odprtimi očmi! Začnite še bolj poglobljeno razmišljati! Od tega je odvisna usoda Slovenije in vseh njenih državljanov!

Lep pozdrav!

Danijel Magajne, univ. dipl. inž. gradbeništva