Zadnja tri desetletja so ameriški družboslovci iskali razlog, zakaj se Amerika glede na šolski uspeh učencev uvršča ob rob državam tretjega sveta. Še posebej je bila uganka, zakaj šolski uspeh ameriških učencev začne padati v sredini osnovne šole in pada skozi srednješolska leta.

''Teorij neuspeha'' je bilo veliko: šole so prevelike; šole so premajhne; šolsko leto je prekratko; šolski dan je predolg; učitelji so neizobraženi ali leni ali premalo plačani; staršem je vseeno; šola nima dovolj denarja. Kritikam ni videti konca: naši otroci nimajo dovolj umetnosti, športa; nimajo dovolj naravoslovja in matematike. nimajo dovolj domačih nalog; imajo preveč domačih nalog.  Tisto česar se analize niso dotaknile pa je neprijetna resnica o najstnikih, katere se vsi zavedajo, vendar o njej ne želijo govoriti -  to je: spolnost.

Pred množičnimi mediji so si mladi nabirali informacije o spolnosti preko staršev, cerkve, prijateljev, kulture in šole. Danes imajo ameriški starši - tako prezaposlene matere, kot z golfom obsedeni očetje - zelo malo vpliva na spolno življenje svojih otrok.

Cerkve so še vedno tam, kjer so bile, vendar jih obiskuje vedno manj mladih. Prav tako imajo besede duhovnikov na mlade zelo malo vpliva. Njihovi prijatelji plavajo v istem zosu zmede in prirejenih informacij. Kulturo, ki obdaja mlade ustvarja mešanica televizije, interneta ter raznih elektronskih sporočil. Prevladujoče sporočilo le teh ameriškim najstnikom je: »Jejte, pijte in se veselite, kajti že jutri lahko umrete!« Ali še bolje: »Jejte, pijte in uživajte v seksu na vse možne načine čim prej in čim bolj pogosto!«

Ali bomo pogumno pogledali resnici v oči ter opravili svojo materinsko in očetovsko dolžnost?

Kdo lahko mladim posreduje izkušnje in vedenje na področju spolnosti?

Dva ključna učitelja, torej starši in cerkev, sta na stranskem tiru. Medijski mogotci, bojevniki za t.i. "svobodo govora" so se že zdavnaj naučili, da se pozornost najlažje pritegne z nekaj golote. Naj gre za prodajo mila, avtomobila ali piva. Rezultat je, da so medijski programi polni golote, kar se večini zdi popolnoma sprejemljivo. Galaksije pornografskih strani so le en klik stran. 

Za večino otrok bi bila šola lahko institucija, kjer bi dobili kakovostne informacije o spolnosti. Navsezadnje naj bi bili v šolah usposobljeni strokovnjaki, ki imajo za svoje občinstvo mlade v letih, ko svojo identiteto šele oblikujejo. Kaj torej delajo šole?

Sprehod po hodnikih srednjih šol in pogovor z izkušenimi učitelji bo pokazal v kakšnem (spolnem) okolju se izobražujejo najstniki. Kavarne, hodniki in garderobe so nabiti s seksualnimi naboji in prepleteni s spolnimi vabami. Dotikanja v garderobah in otipavanja v temnih kotih. Zdi se, kot da bi dekleta tekmovala za najboljšo striptizeto modne revije, fantje pa kot bi prišli iz gangsterskih filmov iz tridesetih let preteklega stoletja.

Učitelje in ostale zaposlene kar odnese skozi hodnike in se delajo, da ničesar ne vidijo in ne slišijo. Vendar se tako učitelji kot tudi učenci prav dobro zavedajo spolnega nadlegovanja, hitrega izmenjavanja pornografskih vsebin preko elektronskih naprav, kamer na mobilnih napravah, ki snemajo dogajanje garderobah in hitrega pošiljanja seksualnih sporočil preko mobilnih naprav po šoli.

Kako spolno aktivni so dijaki in študentje?

Kratek odgovor: Zelo aktivni!
- Leta 2011 je 47% vprašanih ameriških srednješolcev odgovorilo, da so že imeli spolne odnose; tretjina jih je dejala, da so imeli spolne odnose v zadnjih treh mesecih;  15% je imelo štiri ali več spolnih partnerjev do tedaj.
- Vsako leto zanosi 750.000 ameriških najstnic – 82% nenačrtovano. Za primerjavo, stopnja najstniških nosečnosti v ZDA je več kot trikrat višja kot v Nemčiji (19%), skoraj trikrat višja kot v Franciji (26%) in več kot štirikrat višja kot na Nizozemskem (14%).
- 30% najstnikov glede pornografske filme vsaj enkrat na teden.

Z zasipanjem mladih z informacijami se Američani odzivajo na uničujoč problem neodgovornega spolnega vedenja. Trideset let ali več so šole poučevale program imenovan ''celovita spolna vzgoja'', ki so ga začeli izvajati pri petih letih ter je trajal vseh dvanajst let izobraževanja. Program je bil spodbujen s strani organizacije ''Planned Parenthood '' (Načrtovano starševstvo), katere mantra je ''Varen seks!'' Ključi za njihov t.i. varen seks so kontracepcijske tabletke in kondomi. Ampak - kot kažejo raziskave, so tudi to stvari, na katere se najstniki v veliki meri požvižgajo.

Starejši bostonki učitelj je izpostavil glavni razlog za neuspeh spolne vzgoje in kampanje ''varen seks'': "Zakaj zapravljamo čas s slikovnimi prikazi, kako uporabljati kondome? Moji študentje se ne spomnijo, da bi prinesli svinčnik v razred in mi pričakujemo, da se bodo v navalu strasti spomnili, kako pravilno uporabljati kondom!"

Na kratko lahko povzamemo, da so sedanje razmere nezdrave za otroke, njihovo prihodnost in škodljive za prihodnost Amerike. Res je, da je na neuspeh obsojen vsak poskus, da bi šole nadzorovale svoja ''spolna igrišča'', kljub temu, da imajo v Ameriki lokalnega šolskega nadzornika. Če šolski odbor želi, da se bodo v šoli učili kitajščino, se to zgodi. Če želijo, da bi se manj poudarjal evropski nogomet in bi več pozornosti namenili ameriškemu nogometu, se to zgodi. Šolski odbori so, seveda, politično telo in običajno odgovarjajo skupnosti. Če ne, so člani odbora preprosto zamenjani. Še vedno pa je večina odraslih šokiranih in brez besed, ko odkrijejo, kako po šolah prevladuje ozračje nabito s spolnostjo.
----------------------------------
Tako je v Ameriki, kako pa pri nas? Lahko si zatiskamo oči in se prepričujemo, da je pri nas čiso drugače. Lahko  pogledamo resnici v oči in si priznamo, da ni dosti drugače kot v Ameriki. Kaj storiti? Čas teče. Vsak dan, ko ne najdemo pravih pristopov, se lahko na napačni, tudi tragični poti, znajde na stotine naših otrok. 

Kaj lahko storimo?

Razmislimo, kaj lahko na tem področju naredita družina in šola? Pogovarjamo se z našimi mladimi in skupaj z njimi iščimo rešitve. Priporočamo se za vaše predloge in izkušnje, kako se soočati s temi težavami, ki marsikateremu dekletu in fantu ter mnogim družinam prinesejo veliko žalosti in trpljenja.

Povzeto po:

Lifesitenews.com