Dragi David, dragi prijatelj!

Ponovno se mi je zgodilo, da sem zamudil. Pred kakšnim mesecem in pol sem se pogovarjal s tvojo ženo, ki mi je povedala, da si precej bolan, da si prestal operacijo in da ne kaže najbolje, ker nič ne počivaš in nič ne delaš na tem, da bi shujšal. »No«, sem ji rekel, »s hujšanjem imam pa jaz zadnje čase nekaj izkušenj, saj se kar precej trudim s tem. Ga bom poklical, pa bova skupaj hujšala.« ... Pa ga nisem poklical.

Dragi David, za to se ti opravičujem. Pa ne zato, ker bi mislil, da bi te moje izkušnje iz hujšanja rešile prezgodnje smrti, ampak zato, ker sem bil tako brezbrižen do tebe.

Ne da bi se opravičeval, ampak taki smo večinoma ljudje. Pokličemo, če kaj rabimo, drugače pa ne. Ti nisi bil tak. Večkrat si me poklical, ne da bi kaj rabil. Hotel si me samo slišati, zvedeti, kako sem in na koncu je sledil tvoj obvezni: »Daj, morava iti čimprej na pijačo.«

Pogrebna Sv. maša za Davida Tasića bo v torek, 29.10.2019, ob 19.00 v Frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani. Somaševanje bo vodil upokojeni nadškof dr. Anton Stres. Vabljeni!

Zate je bil pomemben človek. Kaj misli, kako se počuti, kaj ga teži, česa se veseli. Z veselim si se veselil, z žalostnim si bil žalosten. Bil si odličen poslušalec v pogovoru, in si se trudil, da bi videl človeku v srce. Zato so bile tudi tvoje besede take, da so segale do srca. Naj je bilo to v osebnem pogovoru, na televiziji ali če si govoril na shodu.

Bil si človek odprtega duha. Se mi je zdelo, da si prav užival, ko si srečal koga, ki je bil čimbolj različen od tebe. Na začetku se mi zdi, da naju je to še posebej močno povezovalo. Enega najinih prvih pogovorov si začel nekako v smislu: »Veš, jaz sem ideološko precej daleč od tebe, ampak te zelo spoštujem, ker vidim, da verjameš v to kar delaš.« In potem sva, bolj ko sva se pogovarjala, ugotavljala, da do zelo podobnih življenjskih zaključkov prihajava iz morda različnih izhodišč.

Ker si bil človek odprtega duha, si bil človek širokega srca. Nepopravljiv optimist s svetniškim zaupanjem, da dobro v človeku premaga tisto, kar je v njem slabega. Tak človek hitro izgleda naivno, ampak ti nisi bil naiven. Si bil realist, nisi pa si pusti vzeti veselja, da bi iskal dobro v človeku. V vsakem človeku. Tudi v nasprotnikih. Tudi v tistih, ki so ti delali krivico. Ja, David, tak si bil, in tak si mi bil čarobno všeč. Ker si bil tako drugačen. Ne vem, če je en tak kot si ti na milijon. Tak je bil tvoj življenjski moto, za njega si včasih plačal visoko ceno, ampak zate ni bila nobena cena v tem smislu previsoka.

Oglejte si zgodovinski nagovor Dvida Tasića na shodu v podporo dr. Tadeju Strehovcu, v kateri je predstavil svojo duhovno oporoko. Nagovor Davida Tasića od 6:10 naprej.

Še ena stvar me je navduševala pri tebi. Občutek, kaj je prav in kaj narobe. In ko se ti nekaj ni zdelo prav, si bil pripravljen vse pustiti in iti v boj za pravico. Pri Odboru 2014 se je to v vsej polnosti pokazalo. Pridružil si se mu srčno in zavzeto. Brez vsake računice. Naredil si veliko delo, prispeval veliko idej in pobud ter z bogatimi izkušnjami, ki si jih imel iz odbora leta 1988, usmerjal naše delo.

Ključen del tvoje zagnanosti pri Odboru 2014 sem pripisoval tvojemu dolgoletnemu prijateljstvu z Janezom Janšo. In sem te zaradi tega zelo spoštoval - ker nisi zapustil prijatelja v stiski, čeprav so ga mnogi zapustili.

Ampak čez nekaj let si mi nevede pokazal, da sem se nekoliko motil. Tudi pri Odboru 2014 te je na prvem mestu vodil občutek, kaj je prav in kaj narobe.

Se spomnim, kako si me poklical, ko si izvedel, da p. Tadeja Strehovca preganjajo, zaradi nekega članka. P. Strehovca sploh nisi osebno poznal, on pa ne tebe. Mislim tudi, da se z vsebino članka nisi čisto strinjal, niti nisi vedel, če bom jaz kaj delal na tem. Ampak sama pomisel, da hočejo zapreti enega vidnega človeka, zaradi njegovega pisanja, se ti je zdela kriminal do samega temelja demokracije. Redko sem te videl ali slišal tako razburjenega. Se spomnim, da si mi rekel nekaj v tem smislu: »Temu se je treba upreti. Če boš kaj delal na tem, računaj name.« In potem si me še enkrat poklical in rekel: »Vem, da taka stvar stane. Če boš rabil kaj denarja, bom tudi tako pomagal.« Pa ni bil bogat, saj je založništvo panoga, ki je zmeraj v krizi, danes pa zaradi interneta in novih tehnologij še posebej.

Ampak čutil si dolžnost in se dal na razpolago. Cel in ves. ZATO, KER JE BILO TAKO PRAV. In potem si bil res govorec na prvem shodu, 10. oktobra 2018, kjer si izpovedal po moje svojo duhovno oporoko:

»In ko kdo iz teh krogov vendarle pokaže pogum, in da vedeti, da je demokracija – demokracija za vse in svoboda – svoboda za vse, in da vsi, ne glede na svoj poklic, imamo pravico izražati svoja mnenja, če le niso žaljiva ali nestrpna, potem se sprožijo mehanizmi diskvalifikacij, ki na koncu pripeljejo do tako absurdnih procesov, kot je ta v katerem je v vlogi obtoženega duhovnik in nadškofijski funkcionar Tadej Strehovec.

In temu se je treba upreti!

Tadej Strehovec, ne glede, ali se z vašimi stališči strinjam ali ne, ne glede, da sem prepričan, da je ob vsaki debati treba imeti pred očmi, da vsak človek v naši skupnosti mora imeti pravico, da odloča o svoji usodi, in da to pravico v njegovem imenu ne more prevzeti država ali v njenem imenu nek državni uradnik, z vsemi močmi podpiram vašo pravico do izražanja vaših stališč, podpiram vašo pravico do svobode govora, ki je ena od najvišjih vrednot človekove svobode nasploh.

Če izgubimo pravico do svobodnega izražanja misli, če izgubimo pravico do svobode govora, bomo izgubili tudi možnost dialoga, ki je nujen za napredek vsake družbe. Če izgubimo možnost biti kritični do družbenih pojavov, do politike in oblastnikov, če zdrsnemo v družbo, kjer vsi morajo misliti enako, bomo izgubili še ta žarek demokracije, ki ga je treba skrbno varovati.

Tadej Strehovec, vaša pravica do svobode govora, je vaša pravica do svobode. In vaša pravica do svobode, je danes, ko je ogrožena, postala tudi moja pravica do svobode. Branil jo bom – branil bom vašo in mojo svobodo z vsemi sredstvi, po ceno življenja. Ker brez svobode se ne da živeti. Brez svobode je življenje le privid življenja.«

Dragi prijatelj David, naj ti da vsemogočni Bog, Bog Ljubezni in vse dobrote, po katerem si, posebej v zadnjih letih hrepenel in ga neutrudno iskal, večni mir in pokoj.

* S tem nagovorom je Aleš Primc nagovoril zbrane na Žalni seji v poklon Davidu Tasiću, 25.10.2019, v Ljubljani