Vlada je na tiho v Državni zbor poslala enega najbolj spornih zakonov. Ob 25. obletnici osamosvojitve hočejo sprejeti zakon, s katerim bodo ukinili svobodo izražanja in preganjali vse po vrsti, od pohotnih pogledov naprej. Uvesti hočejo finančno kaznovanje, sodne postopke in medijske napade na vse, ki so drugačnega mnenja kot oni. Po mnenju številnih pravnikov, gre za enega najbolj spornih projektov izrojene levice, ki ga vodita Dejan Židan in Anja Kopač Mrak ob očitni podpori Mira Cerarja. Ta zakon je nov dokaz, kako sporna je slovenska levica. Pa tudi, da boj za svobodo ni nikoli končan, ampak si je treba zanjo prizadevati vsak dan znova.

Zakon so formalno napisale radikalne feministke in LGBTQ aktivisti: Anja Kopač Mrak, Martina Vuk, Peter Pogačar, Maruša Gortnar in Tatjana Strojan.

Vlada je na dopisni seji dne 17.2.2016 potrdila predlog spornega Zakona o varstvu pred diskriminacijo, katerega namen je onemogočiti svobodo izražanja, nezaželeno osvajanje, pohotne poglede, politično opozicijo in vse, ki se ne strinjajo z režimsko ideologijo. Gre za zakon, ki je nastajal v vladnem Sektorju za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Odgovorni za pripravo so bili radikalni aktivisti teorije spola: Anja Kopač Mrak, Martina Vuk, Peter Pogačar, Maruša Gortnar in Tatjana Strojan. Gre za zakon, ki se na evropski ravni uvršča v kategorijo zakonodaje, ki jo vsiljujejo radikalni LGBTQ aktivisti. Njihova krovna organizacija organizacija, eden največjih lobistov na svetu, ILGA- Europe zahteva uvedbo zakonodajo za preganjanje in finančno kaznovanje vseh, ki nasprotujejo teoriji spola, posvojitvam otrok v skupnosti homoseksualcev, lezbijk, transeksualcev in kvirseksualcev (več si lahko preberete na tej povezavi http://ilga-europe.org/what-we-do/our-advocacy-work/anti-discrimination-law).

LGBTQ aktivisti se maščujejo za poraz na družinskem referendumu, sledi jim zakonodajno kaznovanje levice, ki se požvižga na delavske pravice

Pri tem zakonu gre za odkrite zatiralske interese radikalnih LGBTQ aktivistov in protidružinskih organizacij, ki so že leta 2006 v Evropskem parlamentu sprejeli evropsko direktivo o enaki obravnavi (Proposal for a Council Directive on implementing the principle of equal treatment between persons irrespective of religion or belief, disability, age or sexual orientation). Za uveljavitev bi jo moral sprejeti še Svet ministrov EU, vendar je direktiva zaradi blokade Nemčije, Češke, Poljske in Madžarske blokirana, ker med drugim prinaša gospodarstvu izjemne stroške. ILGA-Europe je kljub temu svojim izpostavam in aktivistom na ministrstvih v državah članicah naročila čim prejšnji sprejem takšne zakonodaje na nacionalnih ravneh. In to navodilo iz tujine slovenski LGBTQ podložniki zvesto izpolnjujejo. To kar se dogaja na Sektorju za enake možnost je evidentni dokaz, kako te povezave delujejo in kako je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve okupirano s strani domačih in tujih LGBTQ aktivistov. Ena njihovih glavnih nalog pa je tudi polnjenje žepov LGBTQ aktivistov.

Vlada zahteva finančno kaznovanje "pohotnih pogledov"!?

Številni pravniki so nas opozorili, da gre pri tem zakonu za katastrofalni predlog, saj uvaja kategorije, ki jih slovenska zakonodaja ne pozna.

Kratek pregled vsebine

V 1. čl. se opredeljuje t.i. diskriminacija glede na spolno usmerjenost, spolno identiteto in celo spolni izraz (npr.  v primeru ženske, ki izgleda pol ženska, pol moški).

V 5. čl. uveljavlja med drugim prepoved t.i. posredne diskriminacije. Kaj je to, naj bi odločal poseben zagovornik.

V 8. čl. se kot obliko spolnega nadlegovanja razglaša vsaka obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali vedenja spolne narave ter tudi pohotni pogled.

Nadlegovanje obstaja, ko kršitelj, kljub upravičeno izraženemu nasprotovanju prizadete osebe, s spornim ravnanjem nadaljuje oziroma v hujših primerih zadošča že enkratno dejanje. Spolno nadlegovanje je lahko ravnanje (za hujše oblike zadošča enkratno dejanje) ali vedenje (za ponavljajoče lažje kršitve), ki ima obliko verbalnega nadlegovanja (kot npr. nezaželeno osvajanje, pohotni pogledi, spreminjanje službenih tem v spolne, nezaželeno dajanje vzdevkov, opolzki komentarji), neverbalnega nadlegovanja (kot npr. nezaželene spolno sugestivne geste, nezaželena
elektronska sporočila) ali fizičnega nadlegovanja, ki vključuje nepotrebno dotikanje, objemanje, poljubljanje itd. (Obrazložitev 8. člena).

V 10. čl. pozivanje k diskriminaciji pomeni govorno, pisno oz. neverbalno spodbujanje drugih oseb k dejanjem katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija (10. čl). V tem okviru bi lahko bilo postavljanje jaslic bilo kriminalizirano, ker bi lahko neverbalno spodbujalo k diskriminaciji homoseksualnih skupnosti…!!

12. čl. Množična diskriminacija v primeru ravnanja, ki je motivirano s prezirom do oseb z določeno osebno okoliščino. Na osnovi tega člena bo fantomski zagovornik npr. lahko prepovedal objavo števila okuženih homoseksualcev z virusom HIV, saj naj bi to pomenilo množično diskriminacijo in prezir.

V 16 čl. je zapisano, da bo poseben zagovornik zbiral podatke in vodil evidenco o primerih. Gre za novo obliko tajne policije, ki bo mimo sodišča in policije zbirala in brez vednosti državljanov in organizacij obdelovala osebne podatke… V 31. členu je izrecno navedeno, da morajo državne ustanove zagovorniku posredovati vse podatke tudi osebne in vse dokumente. V 36. členu je zapisano določilo, da zagovornik izvaja inšpekcijski nadzor ter pregleduje dokumentacijo, zaslišuje stranke in priče v postopku, pregleduje dokumentacijo, pregleduje prostore (v spremstvu policije) itd.

V 20. čl. je predpisana neodvisnost zagovornika, da lahko dela kar hoče.

V 21. čl. zagovornik opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, vlaga tožbe in sodeluje v sodnikih postopkih zaradi diskriminacije. To pomeni, da bodo stranke in posamezniki naenkrat soočeni z obtožbami celo anonimnih posameznikov in skupin, v imenu katerih bo zagovornik vodil zoper nje sodne postopke z vsemi – na državni račun – plačanimi advokati in strokovnjaki.

V 24. čl. aktivisti zahtevajo, da mora biti ta zagovornik funkcionar (z lastnim šoferjem in z letno plačo v višini 50.000 EUR – 42. čl.).

V 34. čl. je zapisano obrnjeno dokazno breme, ko morajo navadni državljani dokazovati, da niso diskriminirali ali pa spodbujali ter ne tisti, namesto, da bi dokaze predložil tisti, ki jih obtoži. Gre za hitlerjansko določilo.

V 35. čl. je zapisano, da diskriminirana oseba lahko pooblasti nevladne organizacije za zastopanje v sodnih postopkih. To pomeni, da bodo stranke in posamezniki soočeni s celo skupino nevladnih organizacij, ki bodo s svojim od države financiranim pravnim aparatom izvajali pritisk na posameznike in pravosodje. Spomnimo, homoseksualni aktivisti so se pred kratkim hvalili, da imajo 20 specializiranih odvetnikov. Ta zakon jim bo dal neizmerne možnosti služenja.

V 39. čl. so zapisane drakonske kazni, ki jih bo lastni presoji izrekal zagovornik: 3.000-20.000 podjetje, obrtnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost; 250-3.000 kazen za običajne državljane. Pogoj za pritožbo bo plačilo kazni. Če državljan nima denarja, se ne bo mogel pritožiti.

Vlada bo raje dala 200.000 EUR za aktivistične komisarje kot za brezposelne!

V predlogu Zakona o varstvu pred diskriminacijo je zapisano, da mora vlada navkljub socialni krizi nameniti 50.000 EUR za letno plačo zagovorniku, namestnik bo prejemal vsaj 38.000 EUR,  svetovalka 24.000 EUR in tajnica 18.000 EUR. Namesto pomoči brezposelnim, Dejan Židan zahteva še več denarja za financiranje LGBTQ lobija. Denar bo zagotovljen, kot je razvidno iz gradiva predloga zakona, iz proračunske postavke za brezposelne.

Uprimo se kontroverzni zakonodaji Dejana Židana, Luke Mesca, Karla Erjavca in Mira Cerarja!

Vse poštene državljanke in državljane pozivamo, da o tem spornem zakonu seznanijo svoje prijatelje, se organizirajo in se tej krivični politiki vlade in Združene levice odločno uprejo. Vse kaže, da nas jeseni čaka še en referendum.