Med najvplivnejšimi predstavniki družbenih znanosti obstaja "usklajen dogovor", da gre otrokom, ki jih vzgajajo istospolni pari, dobro, in jim bo šlo še bolje, če bo izenačena zakonska in istospolna skupnost. Vsak raziskovalec, ki ugotovi karkoli drugega, mora biti v zmoti, nekompetenten in homofobičen.

Carolyn Moynihan (namestnica urednika MercatorNet), je 7. aprila objavila članek kot odgovor na kritiko študije, ki kaže, da se pri otrocih istospolnih staršev čustveni problemi pojavljajo več kakor dvakrat bolj pogosto kakor pri otrocih staršev različnega spola. Med najvplivnejšimi predstavniki  družbenih znanosti namreč (žal) obstaja "dogovor", da otroci, ki jih vzgajajo istospolni pari, dobro uspevajo in bodo celo bolje, če bo ukinjena zakonska zveza ženske in moškega ter ustanovljena nova "zakonska zveza" ne glede na spol. Zanje je vsak raziskovalec, ki ugotovi karkoli drugega, zagotovo v zmoti, nekompetenten in homofobičen.

Nekatera znanstvena združenja so kritizirala svojega kolega Paula Sullinsa in mu očitala, da se je okoristil z domnevno površno recenzijo svojega  kolega, ki je neprimerljivo bolj stroga in pregledna kakor katerakoli recenzija, ki so ji bile podvržene njihove lastne najljubše študije. To je glavna lastnost kratkih razlag v podporo odredbi za izenačitev zakonske zveze in istospolne skupnosti, ki sta jih prejšnji mesec ameriškemu vrhovnemu sodišču predložila  Ameriško psihološko združenje - American Psychological Association /APA/ in Ameriško sociološko združenje American Sociological Association /ASA/.

Izredni profesor sociologije na ameriški katoliški univerzi Sulllins je na te napačne razlage podrobno odgovoril v svoji kraki razlagi (brief to SCOTUS), ki jo vložil skupaj s kolegoma sociologoma Lorenom Marksom z državne univerze v Louisiani (Louisiana State University) in Markom Regnerusom s teksaške univerze v Austinu (the University of Texas at Austin) ter dvema organizacijama, ameriškim kolidžem pediatrov (the American College of Paediatricians) ter mednarodno opazovalnico družine (Family Watch International).

Regnerus je prvi občutil ves gnev gibanja za ukinitev zakonske zveze ženske in moškega, ko je leta 2012 objavil svojo znamenito  študijo novih družinskih struktur (New Family Structures Study) in ugotovitev, da so odrasli otroci žensk, ki so imele istospolne zveze, na mnogih ravneh izkazali znatno slabše kakor otroci poročenih raznospolnih staršev.

Sullinsovi odgovori na kritiko: 

1.

KRITIKA APA/ASA: Glavni znanstveni izgovor za zavračanje Regnerusove študije je bil, da je primerjal najbolj trdno obliko družine z gospodinjstvi lezbične ali mešane usmerjenosti, ki naj bi bila po naključju posebej nestanovitna. APA/Ameriško psihološko združenje/ in ASA /Ameriško sociološko združenje/ sta isto očitali tudi Sullinsu – ter pri tem prezrli dejstvo, da večina študij, ki trdijo, da ne prikažejo "nobene razlike" med otroki, ki jih vzgajajo raznospolni in istospolni pari, tudi ne upoštevajo te spremenljivke. 

ODGOVOR:  Sullins v svoji študiji Čustveni problemi med otroki z istospolnimi starši: razlika po definiciji (Emotional Problems among Children with Same-sex Parents: Difference by Definition) temeljito preverI ravno nestabilnost družine in to celo na dva načina. Kot prvi pokazatelj za trdnost je uporabil podatek, ali je gospodinjstvo v lastnem domu ali v najemniškem stanovanju, saj obstaja obilo raziskav, ki kažejo, da so družine, ki imajo lasten dom, bolj trdne glede odnosov kakor najemniki. Obenem je preverjal učinke dohodka in izobrazbe na tip bivališča. Lastništvo doma je imelo močan učinek na čustvene probleme otrok, saj je pri otrocih, ki živijo v družinah v najetih stanovanjih kar za 31 odstotkov večja verjetnost, da doživljajo čustvene probleme kakor otroci v družinah z lastnim domom. Toda to je pojasnilo le 3 odstotke razlike v tveganosti za čustvene probleme med otroki v raznospolnih in istospolnih skupnostih. Pri otrocih v trdnih istospolnih skupnostih je verjetnost, da bodo utrpeli hude čustvene probleme, še vedno dvakrat večja, kakor pri otrocih v trdnih raznospolnih družinah. Sullins je istospolne skupnosti primerjal samo z raznospolnimi krušnimi starši (mačeho/očimom) ali 'mešanimi' družinami, da bi preveril učinek preteklega razpada družine. Z drugimi besedami, celoten vzorec istospolnih skupnosti je primerjal z najmanj trdnimi raznospolnimi družinami v vzorcu, ter dopustil kolikor mogoče podlage za preverjanje teze, da je nestabilnost edini ali glavni razlog, da se zdi, da so otroci v istospolnih skupnostih na slabšem.

2.

KRITIKA APA/ASA: Zagovorniki teorije 'brez razlike' trdijo, da je glavni problem zaznamovanost ali stigma, s katero se morajo boriti otroci istospolnih staršev. Pravijo: »Odstranite šikaniranje in dobili boste dobro prilagojene otroke.«

ODGOVOR: Sullins je to preverjal in ugotovil, da otroci z istospolnimi starši ne doživljajo več šikaniranja kakor njihovi vrstniki z raznospolnimi starši – razen tistih v prvi skupini, ki so imeli ADHD (hiperaktivnost / motnja pozornosti in nemirnosti). Z drugimi besedami, šikaniranje je bilo bolj povezano z ADHD kakor s tem, kakšne starše je imel otrok. Pomembno je pripomniti, da so te ugotovitve osnovane na več podatkih kakor katerakoli prejšnja študija. Uporabljeni so bili podatki za 512 otrok z istospolnimi starši dobljenih iz ameriške ankete o narodnem zdravju (US National Health Interview Survey - NHIS). Sullinsova študija je ena od samo osmih študij o tej zadevi v zadnjih dveh desetletjih, ki so uporabile dovolj velik naključno izbran vzorec, da lahko pridobijo kakršnekoli zanesljive ugotovitve glede vprašanj o blaginji otrok v istospolnih skupnostih.

3.

KRITIKA APA/ASA: V enem svojih udarcev Sullinsu je APA opozorila, da naj bi bilo v nacionalni anketi NHIS nekaj napak pri kodiranju, zaradi katerih je nekaj raznospolnih parov umeščenih med istospolne pare.

ODGOVOR: Sullins odgovarja, da bi takšno zastrupljanje podatkov še bolj otežilo prikazovanje razlik med obema vrstama skupnosti ter vodilo v podcenjevanje čustvenih problemov otrok v istospolnih gospodinjstvih oziroma bi lahko le zmanjševalo ugotovljene razlike med njima. Sullinsa preseneča, da niti pisanje APA niti pisanje ASA "ne vsebuje nobene konkretne kritike osrednje ugotovitve študije, da je čustvena škoda otroka 2-krat do 4-krat višja pri istospolnih starših kakor pri raznospolnih starših. V besedilih so določene kritike nekaterih pojasnjevalnih spremenljivk, v njih pa ni niti poskusa izpodbijanja ugotovitev študije".

4.

KRITIKA APA/ASA: Ker nimajo argumentov vezanih na stroko, kritiki raziskave posežejo po zdaj že znani taktiki: napasti revije, v katerih so objavljena njegova dela, ter proces recenziranja člankov v teh revijah. APA se pritožuje, da "nobena izmed revij, v katerih so objavili Sullinsove študije, niso na seznamu v glavnih bazah podatkov družbenih znanosti". 

ODGOVOR: Sullins opozarja, da se je po napadih na Marka Regnerusa, njegove urednike in recenzente po objavi študije NFSS v sociološki reviji odločil, da si bo prizadeval za objavo svojih študij, ki temeljijo na Anketi o javnem zdravju (NHIS), v mednarodnih znanstvenih zdravstvenih revijah, "kjer so standardi za dokaze na splošno bolj strogi, vsiljevanje pravovernega skupinskega mišljenja pa veliko manjše kakor v ameriških revijah družbenih znanosti". Te revije najdemo na medicinskih seznamih. Povzetke študij naredijo tudi vse glavne strokovne službe in jih dajo na voljo raziskovalcem, pravi Sullins ter dodaja, da je izdajatelj njegovih študij ugleden član agencije za uradno certificiranje takšnih revij ( Directory of Open Access Journals).

5. 

KRITIKA APA/ASA:  APA in ASA trdita še, da naj bi bila recenzija Sullinsovih člankov pomanjkljiva in izvedena na hitro ter da v procesu manjka strogosti.

ODGOVOR: V resnici je bilo za študijo porabljeno nadpovprečno veliko časa v primerjavi s prakso vodilnih zdravstvenih revij (BMJ in JAMA). Dejansko je bil čas daljši kakor 13 dni, kot je bilo potrebnih, da je revija Developmental Psychology/Razvojna psihologija sprejela eno izmed ikonskih študij 'brez razlike' (Jennifer L. Wainwright & Charlotte J Patterson, “Peer relations among adolescents with female same-sex parents”). Prav tako ni v procesu manjkalo strogosti, saj je Sullinsovo osrednjo študijo o čustvenih problemih otroka urednik poslal kar štirim recenzentom namesto običajnima dvema ter imenoval dva neodvisna urednika, da sta odobrila objavo. Odobritev je prišla šele po dveh krogih pregledov in odgovorov namesto po enem. En recenzent pa je Sullinsu podal obširno pregledan osnutek. "Milo rečeno je tako visoka raven pregledovanja pri ameriških revijah družbenih znanosti zelo redka",  pripominja Sullins in opozarja, da je zgodovina recenzij njegovih kolegov na voljo na spletu – kar je že samo po sebi znamenje kakovosti kritike, česar ni najti med tistimi,ki ga napadajo. Za dodatno potrditev verodostojnosti lahko navedemo, da je bil izdajatelj Sullinsovih člankov glede strogosti recenzij v nedavni neodvisni oceni, ki jo je objavila vrhunska svetovna znanstvena revija Science, uvrščen med najvišjih 7 odstotkov revij po vsem svetu.  Edini ameriški izdajatelj s področja družbenih znanosti , ki se je udeležil ocene, je na preizkusu padel.

Vse neosnovano kritiziranje Sullinsovih študij, izdajateljev in kritike kolegov, podobno kakor pred njim Regnerusovih, nimajo nič opraviti z njihovo znanstveno strogostjo, ampak z njegovimi ugotovitvami, ki se ne ujemajo z ideologijo zanikanja škode. Lahko samo soglašamo z njegovim zaključkom: "Kljub vedno večjemu številu dokazov o škodljivosti istospolnega starševstva za otroke, bosta APA in ASA še naprej zanikali vsako študijo, ki ugotovi škodo storjeno otrokom z istospolnimi starši."

Študijo Paula Sullinsa javno potruje tudi vedno več odraslih, ki so kot otroci odraščali z istospolnimi starši in ne podpirajo ukinitve zakonske zveze ženske in moškega ter ustanovitve  "zakonske zveze" ne glede na spol.

Povzeto po članku Carolyn Moynihan, ki ga lahko v originalu preberete tukaj