Konec lanskega maja je izšlo drugo EURO-PERISTAT poročilo s podatki glede nosečnosti, porodov in novorojenčkov v Evropi. V raziskavi je sodelovala tudi Slovenija.

Gre za eno najbolj izčrpnih poročil o zdravju in skrbi za noseče mamice in rojene otroke v 26 članicah EU ter Islandiji, Norveški in Švici. Prvo poročilo je bilo objavljeno leta 2008 in je pokazalo velike razlike med posameznimi državami. Tokratno, prav tako obsežno poročilo, pa kaže na izboljšave in morebitno zmanjšanje razlik med državami. Države članice so skušali obravnavati čimbolj celostno, upoštevali so podatke o smrtnosti otrok, smrtnosti mater, pogostost nizke porodne teže ter kriterije, ki vplivajo na celotno nosečnost in porod. Kot vir slovenskih podatkov je bil uporabljen nacionalni Perinatalni informacijski sistem Slovenije ter podatki o maternalni umrljivosti Inštituta za varovanje zdravja RS.

V Sloveniji nizka stopnja umrljivosti otrok

Slovenija se je izkazala z izjemno nizko umrljivostjo novorojenčkov. Slovenija je v raziskavi pokazala visok delež novorojenčkov, ki so v času bivanja v porodnišnici dojeni. Tudi starost porodnic je v RS najbolj primerna, saj je velika večina porodnic starih med 20 in 35 let. Delež mladostniških nosečnosti je nizek, prav tako pa tudi delež nosečnič, ki so starejše od 38 let. Žal podatki ne razkrivajo števila nosečnosti, ki so bile umetno prekinjene. Zaenkrat ima Slovenija tudi nizko število carskih rezov, se pa v zadnjem času njihova pogostost močno povečuje.

Previsoka umrljivost mater

Najslabše urejeno področje je Slovenija pokazala pri maternalnih umrljivostih. Maternalna smrt je, v skladu z definicijo Svetovne zdravstvene organizacije, smrt ženske v času nosečnosti ali v 42 dneh po koncu nosečnosti, ne glede na trajanje in mesto nosečnosti, zaradi kakršnega koli vzroka, ki je povezan z nosečnostjo ali s postopki v nosečnosti, toda ne zaradi nezgod in naključnih vzrokov. Maternalne smrti delimo na neposredne porodniške smrti, to so tiste, ki so posledica porodniških zapletov nosečnosti, poroda ali poporodnega obdobja ter diagnostičnih in terapevtskih postopkov v tem času, in na posredne porodniške smrti. Te so posledica bolezni iz časa pred nosečnostjo ali bolezni, ki so se pojavile v nosečnosti, a jih niso povzročili neposredni porodniški vzroki in so se zaradi fizioloških učinkov nosečnosti le poslabšale. Čeprav poročilo tega ne omenja, naj bi bile po uradni definiciji v delež maternalnih smrti vključene tudi smrti, ki so posledice umetnih prekinitev nosečnosti. V določeni meri je visoka stopnja maternalne umrljivosti v Sloveniji lahko tudi posledica relativno kratkega obdobja, ki je bilo zajeto v primerjavo, saj v Sloveniji stopnja maternalne umrljivosti, zaradi nizkih absolutnih številk, med leti močno niha.
Zaenkrat smo v RS povečali skrb za duševno zdravje nosečnic, porodnic in otročnic, saj je samomor v povezavi z poporodno psihozo ali poporodno depresijo pomemben vzrok maternalne umrljivosti v Sloveniji.

Več:

• Poročilo je dostopno na www.europeristat.com