Samo vprašanje časa je bila objava komentarja Ranke Ivelje v časopisu Dnevnik (21.1.2016). Gre za milo rečen nekulturen komentar, katerega cilj ni poštenost in pravica, temveč še ena krivična demonizacija katoliške skupnosti v Sloveniji. Ivelja je namreč zlorabila žrtev spolne zlorabe za to, da je lahko posredno širila versko nestrpnosti, kolektivizirala krivdo in širila elemente sovražnega govora. Ali so vam naslednje besede znane: sprevrženo početje, strahotne razsežnosti, čudaško, nespoštljivo, brez sočutja, brez pomoči, pravniške mahinacije, izogibanje odgovornosti, monstruoznost, cinizem do trpljenja žrtev itd.? Gre za najnovejše besede diskreditacije in žaljenja katoličanov, ki jih je Ivelja v omenjenem komentarju izumila za obračunavanje s katoličani in utrjevanja predsodkov. Gre za besede, s katerimi je namenoma prikrila sporno politiko svojih delodajalcev in resnične probleme dela slovenskega sodstva.

Iveljine neresnice temeljijo na zavajanju in prikrivanju resnice!

Tokrat je Ranka Ivelja za izhodišče svojih kristjafobičnih stališč izbrala žrtev domnevnega spolnega nasilja iz Artič in zamolčala glavne sestavine strupene juhe, ki so jo tokrat skuhali vrhovni sodniki. Vrhovno sodišče je pred dnevi sprejelo eno izmed najbolj spornih odločitev – namreč, da je npr. vrtnarsko podjetje odškodninsko odgovorno za ukradeno solato, ki jo je zaposleni sosedu odtujil na poti v službo. Ali drugače rečeno, ker je zaposleni ukradel solato na vrtu svojega soseda, ta toži zaposlenega in ko od njega dobi denar, toži še delodajalca. Delodajalec je avtomatično kriv, saj je delavec šel na delo v službo in je storil nekaj kar je v povezavi z vrtnarstvom. To je »nora« logika slovenske krivične zakonodaje, s katero je politična pravna in zakonodajna levica uzakonila t. i. objektivno odgovornost. Direktor in lastnik podjetja – čeprav kriminalnega dejanja nista odredila in ni šlo za nesrečo ter v spodnjem primeru krivda delavca ni bila nikoli dokazana - sta brez možnosti obrambe, vedno objektivno kriva in morata plačati poljubne zneske, ki si jih zamislijo sodniki in njihovi odvetniki! Takšne nerazumne zakonodaje ne boste našli v nobeni drugi evropski državi. Z uvedbo takšne zakonodaje je prišlo do položaja, ko se lahko delavci na poti v služba ali pa iz nje ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo, za katero so avtomatično ali objektivno krivi delodajalci in morajo zanjo vedno odškodninsko odgovarjati.

Žrtvi pripada odškodnina, vendar od zaposlenega in ne od nedolžnega delodajalca!?

V primeru domnevno krivega Karla Jošta (postopek zaradi njegove smrti ni bil nikoli dokazan) je v imenu domnevne žrtve odvetniška pisarna Čeferin sprožila tožbo proti delodajalcem omenjenega duhovnika. Na koncu pravdanja so župnija Artiče, Škofija Celje in nadškofija Maribor morale plačati 80.000 eurov odškodnine in zahtevale revizijo na Vrhovno sodišče. To pa je odločilo, da so po Obligacijskem zakoniku objektivno odgovorne ne glede na to, da se v ravnanju župnije in obeh škofij ni dokazala nobena krivda. Ob tem je popolnoma jasno, da ima žrtev, ki je na sodišču dokazala zlorabo, pravico do pravične kompenzacije in primerne psihološke pomoči. Prav tako je pravično, da škof, ki ne ukrepa in ščiti kriminalce kazensko in odškodninsko odgovoren. Drugače pa je, če škofu krivda ni dokazana. Ali je avtomatizem odškodninske odgovornosti delodajalca pravičen, ko gre za delavca, ki zunaj delovnega časa ali pa na poti v službo stori kaznivo dejanje in oropa banko – to pa je temeljno vprašanje, ki postavlja vse lastnike podjetij in direktorje v nemogoč položaj. Ranka Ivelja je v svojem kontroverznem komentarju vse to zamolčala. Tako kot redno zamolčuje številne primere spolnih zlorab v drugih poklicih, šolah, klubih in ministrstvih. Cilj njenega pisanja je namreč popolnoma drug. Tisti ki že leta spremljamo njeno pisanje, jasno vidimo glavno poslanstvo te novinarske druščine zbrane v uredništvu Dnevnika: to je predvsem krivično blatiti, sejati predsodke, stigmatizirati katoličane ter kot borbeni ateisti v slovenski družbi spodbujati nestrpnost do vseh kristjanov.

Bodite pogumni in odpovejte kristjanofobična časopisa Dnevnik in Nedeljski dnevnik! Vsak vaš euro za ta dva medija je uporabljen za podporo tajkunu Petanu in napadom na kristjane.

Kristjanofobno pisanje Dnevnikovih novinarjev v obliki zapisov Suzane Rankove, Ranke Ivelje, Blaža Petkoviča, Tanje Lesničar Pučko in drugih Dnevnikovih kristjanofobnih izvršiteljev, je eden glavnih razlogov za izjemen upad branosti in upad prihodkov te časopisne hiše. Vsak euro za nakup Dnevnika je denar za financiranje neposrednih napadov na slovenske kristjane. Zato naj demokrati in še posebej kristjani razmislijo, da bi čim prej odpovedali časopisa Dnevnik in Nedeljski Dnevnik ter jima ne namenijo več svojega denarja. Vabimo vas, da denar, ki bi ga sicer namenili za nakup teh časopisov, raje namenite za pomoč ubogim. S tem boste dvakrat naredili dobro delo. Pomagali boste ubogim in omejili finančni tok za sejanje sovraštva in nestrpnosti v Sloveniji. O tem vabilu seznanite svoje prijatelje in znance ter jim za njihovo odpoved čestitajte.

Več:

• Preberite si odzive na nestrpne in kristjanofobične prispevke Ranke Ivelja ter časopisne hiše Dnevnik
• »Radikalen, brutalen, patološka oseba«, ali kako poteka kristjanofobija na ravni slovenskega jezika?
• Ranka Ivelja: Sodba vrhovnega sodišča: žrtve na oltarju cerkvenih pravic. Dnevnik 21.1.2016